Ozej 11:1 Ko je bil Izrael otrok, sem ga ljubil in poklical svojega sina Egipt. 11:2 Kakor so jih poklicali, tako so odšli od njih: žrtvovali so Baalim in zažgal kadilo rezanim podobam. 11:3 Tudi Efraima sem učil, naj gredo, in jih prijel za roke; ampak so vedeli ne da sem jih ozdravil. 11:4 Pritegnil sem jih z vrvicami človeka, s trakovi ljubezni: in bil sem jim kakor oni, ki snamejo jarem na svojih čeljustih, in jaz sem jim dal mesa. 11:5 Ne bo se vrnil v egiptovsko deželo, ampak Asirec bo svojega kralja, ker se niso hoteli vrniti. 11:6 In meč bo ostal v njegovih mestih in bo uničil njegove veje, in jih požrejo zaradi njih lastnih naklepov. 11:7 In moje ljudstvo je pripravljeno odstopiti od mene, čeprav so jih poklicali do Najvišjega, nihče ga sploh ne bi povzdigoval. 11:8 Kako naj te zapustim, Ephraim? kako naj te rešim, Izrael? kako naj te naredim za Admah? kako naj te postavim za Zeboima? moje srce se obrne v meni, moje kesanje se vname skupaj. 11:9 Ne bom izvršil goreče jeze svoje, ne bom se vrnil k uniči Efraima, kajti jaz sem Bog in ne človek; Sveti sredi ti: in ne bom stopil v mesto. 11:10 Hodijo za GOSPODOM, on bo rjovel kot lev, ko bo ropot, potem bodo otroci trepetali od zahoda. 11:11 Trepetali bodo kot ptica iz Egipta in kot golob iz dežele Asirije in jih bom namestil v njihove hiše, govori GOSPOD. 11:12 Efraim me obdaja z lažmi, in hiša Izraelova zvijača; Juda pa še vlada z Bogom in je zvest s svetimi.