Ozej
11:1 Ko je bil Izrael otrok, sem ga ljubil in poklical svojega sina
Egipt.
11:2 Kakor so jih poklicali, tako so odšli od njih: žrtvovali so
Baalim in zažgal kadilo rezanim podobam.
11:3 Tudi Efraima sem učil, naj gredo, in jih prijel za roke; ampak so vedeli
ne da sem jih ozdravil.
11:4 Pritegnil sem jih z vrvicami človeka, s trakovi ljubezni: in bil sem jim
kakor oni, ki snamejo jarem na svojih čeljustih, in jaz sem jim dal mesa.
11:5 Ne bo se vrnil v egiptovsko deželo, ampak Asirec bo
svojega kralja, ker se niso hoteli vrniti.
11:6 In meč bo ostal v njegovih mestih in bo uničil njegove veje,
in jih požrejo zaradi njih lastnih naklepov.
11:7 In moje ljudstvo je pripravljeno odstopiti od mene, čeprav so jih poklicali
do Najvišjega, nihče ga sploh ne bi povzdigoval.
11:8 Kako naj te zapustim, Ephraim? kako naj te rešim, Izrael? kako
naj te naredim za Admah? kako naj te postavim za Zeboima? moje srce
se obrne v meni, moje kesanje se vname skupaj.
11:9 Ne bom izvršil goreče jeze svoje, ne bom se vrnil k
uniči Efraima, kajti jaz sem Bog in ne človek; Sveti sredi
ti: in ne bom stopil v mesto.
11:10 Hodijo za GOSPODOM, on bo rjovel kot lev, ko bo
ropot, potem bodo otroci trepetali od zahoda.
11:11 Trepetali bodo kot ptica iz Egipta in kot golob iz dežele
Asirije in jih bom namestil v njihove hiše, govori GOSPOD.
11:12 Efraim me obdaja z lažmi, in hiša Izraelova
zvijača; Juda pa še vlada z Bogom in je zvest s svetimi.