Ozej 7:1 Ko sem hotel ozdraviti Izraela, je bila krivda Efraima odkrili in hudobijo Samarije: ker delajo laž; in tat vstopi in četa roparjev pleni zunaj. 7:2 In v svojih srcih ne mislijo, da se spominjam vseh njihovih hudobija: zdaj so jih obsedla njihova lastna dejanja; so prej moj obraz. 7:3 Razveselijo kralja s svojo hudobijo in kneze njihove laži. 7:4 Vsi so prešuštniki, kot peč, ki jo segreje pek, ki preneha od vzhajanja, potem ko je testo zamesil, dokler ne vzhaja. 7:5 V dnevu našega kralja so ga knezi zboleli s steklenicami vino; je s posmehovalci iztegnil roko. 7:6 Kajti svoje srce so pripravili kot peč, medtem ko ležijo v njej čakaj: njihov pek spi vso noč; zjutraj gori kot a goreči ogenj. 7:7 Vsi so vroči kot peč in so požrli svoje sodnike. vsi njihovi kralji so padli: med njimi ni nobenega, ki bi klical k meni. 7:8 Efraim se je pomešal med ljudi; Ephraim je torta ne obrnjen. 7:9 Tujci so požrli njegovo moč, a on tega ne ve: da, siva dlake so tu in tam po njem, pa ne ve. 7:10 In ponos Izraela priča njegovemu obrazu, in niso se vrnili GOSPODU, svojemu Bogu, in ga ne iščejo zaradi vsega tega. 7:11 Tudi Efraim je kot neumni golob brez srca: kličejo v Egipt, gredo v Asirijo. 7:12 Ko bodo šli, bom razpel svojo mrežo nad njimi; Pripeljal jih bom dol kakor ptice nebeške; Kaznoval jih bom, kot njihove je občinstvo slišalo. 7:13 Gorje njim! kajti zbežali so od mene: poguba jim! ker so se pregrešili zoper mene; čeprav sem jih jaz odrešil, vendar so govorili laži proti meni. 7:14 In niso vpili k meni s svojim srcem, ko so tulili njihove postelje: zbirajo se za žito in vino in se upirajo proti meni. 7:15 Čeprav sem jim zvezal in okrepil roke, si še predstavljajo zlo proti meni. 7:16 Vrnejo se, vendar ne k Najvišjemu: so kot goljufivi lok: njihovi knezi bodo padli pod mečem zaradi jeze svojega jezika: to jim bo v posmeh v deželi Egiptovski.