Ozej
7:1 Ko sem hotel ozdraviti Izraela, je bila krivda Efraima
odkrili in hudobijo Samarije: ker delajo laž;
in tat vstopi in četa roparjev pleni zunaj.
7:2 In v svojih srcih ne mislijo, da se spominjam vseh njihovih
hudobija: zdaj so jih obsedla njihova lastna dejanja; so prej
moj obraz.
7:3 Razveselijo kralja s svojo hudobijo in kneze
njihove laži.
7:4 Vsi so prešuštniki, kot peč, ki jo segreje pek, ki preneha
od vzhajanja, potem ko je testo zamesil, dokler ne vzhaja.
7:5 V dnevu našega kralja so ga knezi zboleli s steklenicami
vino; je s posmehovalci iztegnil roko.
7:6 Kajti svoje srce so pripravili kot peč, medtem ko ležijo v njej
čakaj: njihov pek spi vso noč; zjutraj gori kot a
goreči ogenj.
7:7 Vsi so vroči kot peč in so požrli svoje sodnike. vsi njihovi
kralji so padli: med njimi ni nobenega, ki bi klical k meni.
7:8 Efraim se je pomešal med ljudi; Ephraim je torta ne
obrnjen.
7:9 Tujci so požrli njegovo moč, a on tega ne ve: da, siva
dlake so tu in tam po njem, pa ne ve.
7:10 In ponos Izraela priča njegovemu obrazu, in niso se vrnili
GOSPODU, svojemu Bogu, in ga ne iščejo zaradi vsega tega.
7:11 Tudi Efraim je kot neumni golob brez srca: kličejo v Egipt,
gredo v Asirijo.
7:12 Ko bodo šli, bom razpel svojo mrežo nad njimi; Pripeljal jih bom
dol kakor ptice nebeške; Kaznoval jih bom, kot njihove
je občinstvo slišalo.
7:13 Gorje njim! kajti zbežali so od mene: poguba jim!
ker so se pregrešili zoper mene; čeprav sem jih jaz odrešil,
vendar so govorili laži proti meni.
7:14 In niso vpili k meni s svojim srcem, ko so tulili
njihove postelje: zbirajo se za žito in vino in se upirajo
proti meni.
7:15 Čeprav sem jim zvezal in okrepil roke, si še predstavljajo
zlo proti meni.
7:16 Vrnejo se, vendar ne k Najvišjemu: so kot goljufivi lok:
njihovi knezi bodo padli pod mečem zaradi jeze svojega jezika: to
jim bo v posmeh v deželi Egiptovski.