Hebrejcem 9:1 Potem je prva zaveza res imela tudi uredbe o božji službi, in posvetno svetišče. 9:2 Kajti tam je bil narejen tabernakelj; prvi, v katerem je bil svečnik, in mizo, in kruhove daritve; ki se imenuje svetišče. 9:3 In za drugo tančico, tabernakelj, ki se imenuje Najsvetejše vse; 9:4 Ki je imel zlato kadilnico in skrinjo zaveze, obloženo okrog z zlatom, v katerem je bil zlati lonec z mano, in Aronov palica, ki brsti, in plošče zaveze; 9:5 In nad njim kerubi slave, ki zasenčijo usmiljen sedež; od katerih smo ne more zdaj posebej govoriti. 9:6 Zdaj, ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki vedno vstopali prvi tabernakelj, ki opravlja službo božjo. 9:7 Toda v drugo je šel veliki duhovnik sam enkrat na leto, ne brez krvi, ki jo je ponudil zase in za napake ljudje: 9:8 Sveti Duh to pomeni, da je bila pot v najsvetejše še ni razodeto, ko je prvi tabernakelj še stal: 9:9 Kar je bila slika za takratni čas, v katerem je bilo ponujeno oboje darov in žrtev, ki mu niso mogli narediti storitve popoln, kar se nanaša na vest; 9:10 Ki je stal samo v mesu in pijači, in potapljaških umivanjih in mesenih odloki, ki so jim bili naloženi do časa reformacije. 9:11 Toda Kristus je prišel kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin, po a večji in popolnejši tabernakelj, ki ni narejen z rokami, to je recimo, ne iz te stavbe; 9:12 Niti s krvjo kozlov in telet, ampak s svojo lastno krvjo enkrat vstopil v svetišče in dosegel večno odrešenje za nas. 9:13 Kajti če je kri bikov in kozlov, in pepel telice škropljenje nečistega, posvečuje v očiščenje mesa: 9:14 Koliko bolj kri Kristusa, ki po večnem Duhu daroval samega sebe brez madeža Bogu, očisti svojo vest mrtvih dela za služenje živemu Bogu? 9:15 In zaradi tega je on posrednik nove zaveze, ki po sredstvo smrti, za odrešitev prestopkov, ki so bili pod prve zaveze, bi poklicani prejeli obljubo večna dediščina. 9:16 Kajti kjer je oporoka, mora biti nujno tudi smrt zapustnik. 9:17 Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; drugače je ne moč sploh, dokler zapustnik živi. 9:18 Pri čemer niti prva zaveza ni bila posvečena brez krvi. 9:19 Kajti ko je Mojzes povedal vse zapovedi vsemu ljudstvu v skladu z po zakonu je vzel kri teletom in kozam z vodo in škrlatno volno in izop ter poškropil knjigo in vse ljudje, 9:20 Rekoč: To je kri oporoke, ki jo je zapovedal Bog ti. 9:21 Poleg tega je s krvjo poškropil tabernakelj in vse plovila ministrstva. 9:22 In skoraj vse stvari so po zakonu očiščene s krvjo; in brez prelivanje krvi ni odpuščanje. 9:23 Zato je bilo potrebno, da se vzorci stvari v nebesih jih je treba očistiti s temi; ampak same nebeške stvari z boljše žrtve od teh. 9:24 Kajti Kristus ni vstopil v svetišča, narejena z rokami, ki so figure resničnega; ampak v sama nebesa, zdaj, da se pojavi v Božja navzočnost za nas: 9:25 Prav tako ne, da bi se pogosto daroval, ko vstopi veliki duhovnik v svetišče vsako leto s krvjo drugih; 9:26 Kajti potem je moral pogosto trpeti od ustanovitve sveta: zdaj pa se je enkrat na koncu sveta prikazal, da odpravi greh žrtvovanje samega sebe. 9:27 In ker je ljudem določeno, da enkrat umrejo, potem pa obsodba: 9:28 Tako je bil Kristus nekoč darovan, da nosi grehe mnogih; in njim to poišči ga, se bo prikazal drugič brez greha v zveličanje.