Hebrejcem
9:1 Potem je prva zaveza res imela tudi uredbe o božji službi,
in posvetno svetišče.
9:2 Kajti tam je bil narejen tabernakelj; prvi, v katerem je bil svečnik,
in mizo, in kruhove daritve; ki se imenuje svetišče.
9:3 In za drugo tančico, tabernakelj, ki se imenuje Najsvetejše
vse;
9:4 Ki je imel zlato kadilnico in skrinjo zaveze, obloženo okrog
z zlatom, v katerem je bil zlati lonec z mano, in Aronov
palica, ki brsti, in plošče zaveze;
9:5 In nad njim kerubi slave, ki zasenčijo usmiljen sedež; od katerih smo
ne more zdaj posebej govoriti.
9:6 Zdaj, ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki vedno vstopali
prvi tabernakelj, ki opravlja službo božjo.
9:7 Toda v drugo je šel veliki duhovnik sam enkrat na leto, ne
brez krvi, ki jo je ponudil zase in za napake
ljudje:
9:8 Sveti Duh to pomeni, da je bila pot v najsvetejše
še ni razodeto, ko je prvi tabernakelj še stal:
9:9 Kar je bila slika za takratni čas, v katerem je bilo ponujeno oboje
darov in žrtev, ki mu niso mogli narediti storitve
popoln, kar se nanaša na vest;
9:10 Ki je stal samo v mesu in pijači, in potapljaških umivanjih in mesenih
odloki, ki so jim bili naloženi do časa reformacije.
9:11 Toda Kristus je prišel kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin, po a
večji in popolnejši tabernakelj, ki ni narejen z rokami, to je
recimo, ne iz te stavbe;
9:12 Niti s krvjo kozlov in telet, ampak s svojo lastno krvjo
enkrat vstopil v svetišče in dosegel večno odrešenje
za nas.
9:13 Kajti če je kri bikov in kozlov, in pepel telice
škropljenje nečistega, posvečuje v očiščenje mesa:
9:14 Koliko bolj kri Kristusa, ki po večnem Duhu
daroval samega sebe brez madeža Bogu, očisti svojo vest mrtvih
dela za služenje živemu Bogu?
9:15 In zaradi tega je on posrednik nove zaveze, ki po
sredstvo smrti, za odrešitev prestopkov, ki so bili pod
prve zaveze, bi poklicani prejeli obljubo
večna dediščina.
9:16 Kajti kjer je oporoka, mora biti nujno tudi smrt
zapustnik.
9:17 Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; drugače je ne
moč sploh, dokler zapustnik živi.
9:18 Pri čemer niti prva zaveza ni bila posvečena brez krvi.
9:19 Kajti ko je Mojzes povedal vse zapovedi vsemu ljudstvu v skladu z
po zakonu je vzel kri teletom in kozam z vodo in
škrlatno volno in izop ter poškropil knjigo in vse
ljudje,
9:20 Rekoč: To je kri oporoke, ki jo je zapovedal Bog
ti.
9:21 Poleg tega je s krvjo poškropil tabernakelj in vse
plovila ministrstva.
9:22 In skoraj vse stvari so po zakonu očiščene s krvjo; in brez
prelivanje krvi ni odpuščanje.
9:23 Zato je bilo potrebno, da se vzorci stvari v nebesih
jih je treba očistiti s temi; ampak same nebeške stvari z
boljše žrtve od teh.
9:24 Kajti Kristus ni vstopil v svetišča, narejena z rokami, ki
so figure resničnega; ampak v sama nebesa, zdaj, da se pojavi v
Božja navzočnost za nas:
9:25 Prav tako ne, da bi se pogosto daroval, ko vstopi veliki duhovnik
v svetišče vsako leto s krvjo drugih;
9:26 Kajti potem je moral pogosto trpeti od ustanovitve sveta:
zdaj pa se je enkrat na koncu sveta prikazal, da odpravi greh
žrtvovanje samega sebe.
9:27 In ker je ljudem določeno, da enkrat umrejo, potem pa
obsodba:
9:28 Tako je bil Kristus nekoč darovan, da nosi grehe mnogih; in njim to
poišči ga, se bo prikazal drugič brez greha v zveličanje.