Hebrejcem
6:1 Zato pustimo načela Kristusovega nauka in pojdimo naprej
do popolnosti; ne polagati znova temelja kesanja od mrtvih
dela in vere v Boga,
6:2 O nauku o krstih in o polaganju rok ter o
vstajenje mrtvih in večna sodba.
6:3 In to bomo storili, če Bog dovoli.
6:4 Kajti to je nemogoče za tiste, ki so bili nekoč razsvetljeni in so
okusili nebeški dar in postali deležni Svetega Duha,
6:5 In okusili dobro Božjo besedo in moči sveta
pridi,
6:6 Če bodo odpadli, jih ponovno obnoviti v kesanje; videnje
sami sebi ponovno križajo Božjega Sina in ga odprejo
sramota.
6:7 Za zemljo, ki pije dež, ki pogosto prihaja nanjo, in
prinaša zelišča, ki jim ustrezajo, kdor ga obdeluje, sprejema
božji blagoslov:
6:8 Toda tisto, kar nosi trnje in šibje, je zavrnjeno in je blizu
preklinjanje; katerega konec je sežgati.
6:9 Toda, ljubljeni, prepričani smo, da imate boljše stvari o vas in to
spremljajo odrešenje, čeprav tako govorimo.
6:10 Kajti Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in trud ljubezni, ki
delali ste proti njegovemu imenu, ko ste služili
svetniki in služite.
6:11 In želimo, da bi vsak izmed vas izkazoval enako skrbnost do
popolno zagotovilo upanja do konca:
6:12 Da ne boste leni, ampak sledite tistim, ki po veri in
potrpežljivost podeduje obljube.
6:13 Kajti ko je Bog obljubil Abrahamu, ker je lahko prisegel na št
večji, je prisegel pri sebi,
6:14 rekoč: Resnično te bom blagoslovil in pomnožil te bom
pomnoži te.
6:15 In tako je, potem ko je potrpežljivo zdržal, dobil obljubo.
6:16 Kajti ljudje resnično prisegajo na večjega: in prisega za potrditev je
jim konec vseh sporov.
6:17 Pri tem Bog, ki je pripravljen izdatnejše pokazati dedičem obljube
nespremenljivost svojega zagovornika, potrdil s prisego:
6:18 Da z dvema nespremenljivima stvarema, v katerih Bogu ni bilo mogoče lagati,
lahko imamo močno tolažbo, ki smo pobegnili v zatočišče, da bi se prijeli
ob upanju, ki je pred nami:
6:19 Katero upanje imamo kot sidro duše, zanesljivo in trdno, in
ki vstopa v tisto znotraj tančice;
6:20 Kamor je za nas vstopil predhodnik, tudi Jezus, povišan
duhovnik za vekomaj po Melkisedekovem redu.