Hebrejcem 6:1 Zato pustimo načela Kristusovega nauka in pojdimo naprej do popolnosti; ne polagati znova temelja kesanja od mrtvih dela in vere v Boga, 6:2 O nauku o krstih in o polaganju rok ter o vstajenje mrtvih in večna sodba. 6:3 In to bomo storili, če Bog dovoli. 6:4 Kajti to je nemogoče za tiste, ki so bili nekoč razsvetljeni in so okusili nebeški dar in postali deležni Svetega Duha, 6:5 In okusili dobro Božjo besedo in moči sveta pridi, 6:6 Če bodo odpadli, jih ponovno obnoviti v kesanje; videnje sami sebi ponovno križajo Božjega Sina in ga odprejo sramota. 6:7 Za zemljo, ki pije dež, ki pogosto prihaja nanjo, in prinaša zelišča, ki jim ustrezajo, kdor ga obdeluje, sprejema božji blagoslov: 6:8 Toda tisto, kar nosi trnje in šibje, je zavrnjeno in je blizu preklinjanje; katerega konec je sežgati. 6:9 Toda, ljubljeni, prepričani smo, da imate boljše stvari o vas in to spremljajo odrešenje, čeprav tako govorimo. 6:10 Kajti Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in trud ljubezni, ki delali ste proti njegovemu imenu, ko ste služili svetniki in služite. 6:11 In želimo, da bi vsak izmed vas izkazoval enako skrbnost do popolno zagotovilo upanja do konca: 6:12 Da ne boste leni, ampak sledite tistim, ki po veri in potrpežljivost podeduje obljube. 6:13 Kajti ko je Bog obljubil Abrahamu, ker je lahko prisegel na št večji, je prisegel pri sebi, 6:14 rekoč: Resnično te bom blagoslovil in pomnožil te bom pomnoži te. 6:15 In tako je, potem ko je potrpežljivo zdržal, dobil obljubo. 6:16 Kajti ljudje resnično prisegajo na večjega: in prisega za potrditev je jim konec vseh sporov. 6:17 Pri tem Bog, ki je pripravljen izdatnejše pokazati dedičem obljube nespremenljivost svojega zagovornika, potrdil s prisego: 6:18 Da z dvema nespremenljivima stvarema, v katerih Bogu ni bilo mogoče lagati, lahko imamo močno tolažbo, ki smo pobegnili v zatočišče, da bi se prijeli ob upanju, ki je pred nami: 6:19 Katero upanje imamo kot sidro duše, zanesljivo in trdno, in ki vstopa v tisto znotraj tančice; 6:20 Kamor je za nas vstopil predhodnik, tudi Jezus, povišan duhovnik za vekomaj po Melkisedekovem redu.