Geneza
42:1 Ko je Jakob videl, da je v Egiptu žito, je Jakob rekel svojim
sinovi, zakaj gledate drug na drugega?
42:2 In rekel je: Glej, slišal sem, da je v Egiptu žito; priberi si
tja doli in od tam kupi za nas; da lahko živimo in ne umremo.
42:3 In Jožefovih deset bratov je šlo kupovat žito v Egipt.
42:4 Toda Benjamina, Jožefovega brata, Jakob ni poslal z njegovimi brati; za njega
rekel: Da ga ne bi slučajno zadela nesreča.
42:5 In Izraelovi sinovi so prišli kupit žito med tistimi, ki so prišli
v kanaanski deželi je bila lakota.
42:6 In Jožef je bil upravitelj dežele in on je bil tisti, ki ji je bil prodan
vse ljudstvo dežele. In Jožefovi bratje so prišli in se priklonili
sami pred njim z obrazi proti zemlji.
42:7 In Jožef je videl svoje brate in jih je poznal, vendar se je delal čudnega
in jim govoril grobo; in jim je rekel: Odkod
prideš? Rekli so: »Iz kanaanske dežele, da kupim hrane.
42:8 In Jožef je poznal svoje brate, oni pa niso poznali njega.
42:9 In Jožef se je spomnil sanj, ki jih je sanjal o njih, in je rekel
oni, vi ste vohuni; prišli ste, da vidite goloto dežele.
42:10 Rekli so mu: »Ne, moj gospod, ampak tvoji služabniki so za nakup hrane.
pridi
42:11 Vsi smo sinovi enega človeka; mi smo pravi možje, tvoji služabniki niso vohuni.
42:12 In rekel jim je: Ne, ampak da bi videli nagoto dežele,
pridi
42:13 In rekli so: Tvoji služabniki so dvanajst bratov, sinovi enega človeka v
kanaanska dežela; in glej, najmlajši je ta dan z našimi
oče, eden pa ne.
42:14 Jožef jim je rekel: »To je tisto, kar sem vam govoril, rekoč:
so vohuni:
42:15 S tem se boste preizkusili: Pri življenju faraona ne boste šli ven
torej, razen tvoj najmlajši brat pride sem.
42:16 Pošljite enega od vas, naj pripelje vašega brata, in ostali boste pri vas
zapor, da se vaše besede izkažejo, ali je v njih kaj resnice
vi: drugače, pri faraonovem življenju, zagotovo ste vohuni.
42:17 In dal jih je vse skupaj v zapor za tri dni.
42:18 Tretji dan jim je Jožef rekel: "To storite in živite." ker se bojim
Bog:
42:19 Če ste pravi možje, naj bo eden od vaših bratov zvezan v hiši
vaša ječa: pojdite, nosite žito za lakoto svojih hiš!
42:20 Toda svojega najmlajšega brata pripelji k meni; tako bodo tvoje besede
preverjeno in ne boste umrli. In tako so tudi storili.
42:21 In rekli so drug drugemu: Resnično smo krivi glede našega
brat, v tem smo videli tesnobo njegove duše, ko nas je prosil,
in ne bi slišali; zato je ta stiska prišla nad nas.
42:22 In Ruben jim je odgovoril, rekoč: "Nisem vam govoril, rekoč: Ne
greh proti otroku; in ne bi slišali? torej, glej, tudi
potrebna je njegova kri.
42:23 In niso vedeli, da jih Jožef razume; kajti govoril jim je z
tolmač.
42:24 In obrnil se je od njih in jokal; in se vrnil k njim
zopet in govoril z njimi ter jim vzel Simeona in ga zvezal
pred njihovimi očmi.
42:25 Potem je Jožef ukazal napolniti njihove vreče s žitom in jih vrniti
vsak denar v svojo vrečo in jim dati oskrbo za pot:
in tako jim je storil.
42:26 In natovorili so svoje osle z žitom in odšli od tam.
42:27 In ko je eden od njih odprl svojo vrečo, da bi svojemu oslu dal hrane v gostilni,
opazil je svoj denar; kajti glej, bilo je v ustih njegove vreče.
42:28 In rekel je svojim bratom, Moj denar je povrnjen; in glej, celo je
v moji vreči: in srce jim je odpovedalo in prestrašili so se, rekoč
drug drugemu: Kaj je to, kar nam je Bog storil?
42:29 In prišli so k svojemu očetu Jakobu v kanaansko deželo in povedali
njim vse, kar se jim je zgodilo; govoriti,
42:30 Mož, ki je gospodar dežele, nam je grobo govoril in nas vzel
za vohune države.
42:31 Rekli smo mu: »Mi smo pravi možje; nismo vohuni:
42:32 Smo dvanajst bratov, sinovi našega očeta; eden ni, in najmlajši
je ta dan z našim očetom v kanaanski deželi.
42:33 In mož, gospodar dežele, nam je rekel: "Iz tega bom vedel
da ste pravi možje; pustite enega od svojih bratov tukaj pri meni in vzemite
hrana za lakoto vaših družin in odidete:
42:34 In pripeljite svojega najmlajšega brata k meni, potem bom vedel, da ste
brez vohunov, ampak da ste pravi možje: tako vam bom izročil vašega brata,
in trgovali boste po deželi.
42:35 In zgodilo se je, ko so praznili svoje vreče, glej, vsak
človekov sveženj denarja je bil v njegovi vreči: in ko sta oba in njihova
oče je videl šopke denarja, prestrašili so se.
42:36 In Jakob, njihov oče, jim je rekel: "Odvzeli ste me."
otroci: Jožefa ni in Simeona ni, Benjamina pa boste vzeli
proč: vse te stvari so proti meni.
42:37 In Ruben je govoril svojemu očetu, rekoč: Ubij moja dva sinova, če pripeljem
ne tebi: izroči mi ga v roke in pripeljem ti ga
ponovno.
42:38 In rekel je: Moj sin ne bo šel dol s tabo; kajti njegov brat je mrtev,
in ostane sam: če ga zadene nesreča na poti, na kateri vi
pojdi, tedaj boš spravil moje sive lase z žalostjo v grob.