Geneza 42:1 Ko je Jakob videl, da je v Egiptu žito, je Jakob rekel svojim sinovi, zakaj gledate drug na drugega? 42:2 In rekel je: Glej, slišal sem, da je v Egiptu žito; priberi si tja doli in od tam kupi za nas; da lahko živimo in ne umremo. 42:3 In Jožefovih deset bratov je šlo kupovat žito v Egipt. 42:4 Toda Benjamina, Jožefovega brata, Jakob ni poslal z njegovimi brati; za njega rekel: Da ga ne bi slučajno zadela nesreča. 42:5 In Izraelovi sinovi so prišli kupit žito med tistimi, ki so prišli v kanaanski deželi je bila lakota. 42:6 In Jožef je bil upravitelj dežele in on je bil tisti, ki ji je bil prodan vse ljudstvo dežele. In Jožefovi bratje so prišli in se priklonili sami pred njim z obrazi proti zemlji. 42:7 In Jožef je videl svoje brate in jih je poznal, vendar se je delal čudnega in jim govoril grobo; in jim je rekel: Odkod prideš? Rekli so: »Iz kanaanske dežele, da kupim hrane. 42:8 In Jožef je poznal svoje brate, oni pa niso poznali njega. 42:9 In Jožef se je spomnil sanj, ki jih je sanjal o njih, in je rekel oni, vi ste vohuni; prišli ste, da vidite goloto dežele. 42:10 Rekli so mu: »Ne, moj gospod, ampak tvoji služabniki so za nakup hrane. pridi 42:11 Vsi smo sinovi enega človeka; mi smo pravi možje, tvoji služabniki niso vohuni. 42:12 In rekel jim je: Ne, ampak da bi videli nagoto dežele, pridi 42:13 In rekli so: Tvoji služabniki so dvanajst bratov, sinovi enega človeka v kanaanska dežela; in glej, najmlajši je ta dan z našimi oče, eden pa ne. 42:14 Jožef jim je rekel: »To je tisto, kar sem vam govoril, rekoč: so vohuni: 42:15 S tem se boste preizkusili: Pri življenju faraona ne boste šli ven torej, razen tvoj najmlajši brat pride sem. 42:16 Pošljite enega od vas, naj pripelje vašega brata, in ostali boste pri vas zapor, da se vaše besede izkažejo, ali je v njih kaj resnice vi: drugače, pri faraonovem življenju, zagotovo ste vohuni. 42:17 In dal jih je vse skupaj v zapor za tri dni. 42:18 Tretji dan jim je Jožef rekel: "To storite in živite." ker se bojim Bog: 42:19 Če ste pravi možje, naj bo eden od vaših bratov zvezan v hiši vaša ječa: pojdite, nosite žito za lakoto svojih hiš! 42:20 Toda svojega najmlajšega brata pripelji k meni; tako bodo tvoje besede preverjeno in ne boste umrli. In tako so tudi storili. 42:21 In rekli so drug drugemu: Resnično smo krivi glede našega brat, v tem smo videli tesnobo njegove duše, ko nas je prosil, in ne bi slišali; zato je ta stiska prišla nad nas. 42:22 In Ruben jim je odgovoril, rekoč: "Nisem vam govoril, rekoč: Ne greh proti otroku; in ne bi slišali? torej, glej, tudi potrebna je njegova kri. 42:23 In niso vedeli, da jih Jožef razume; kajti govoril jim je z tolmač. 42:24 In obrnil se je od njih in jokal; in se vrnil k njim zopet in govoril z njimi ter jim vzel Simeona in ga zvezal pred njihovimi očmi. 42:25 Potem je Jožef ukazal napolniti njihove vreče s žitom in jih vrniti vsak denar v svojo vrečo in jim dati oskrbo za pot: in tako jim je storil. 42:26 In natovorili so svoje osle z žitom in odšli od tam. 42:27 In ko je eden od njih odprl svojo vrečo, da bi svojemu oslu dal hrane v gostilni, opazil je svoj denar; kajti glej, bilo je v ustih njegove vreče. 42:28 In rekel je svojim bratom, Moj denar je povrnjen; in glej, celo je v moji vreči: in srce jim je odpovedalo in prestrašili so se, rekoč drug drugemu: Kaj je to, kar nam je Bog storil? 42:29 In prišli so k svojemu očetu Jakobu v kanaansko deželo in povedali njim vse, kar se jim je zgodilo; govoriti, 42:30 Mož, ki je gospodar dežele, nam je grobo govoril in nas vzel za vohune države. 42:31 Rekli smo mu: »Mi smo pravi možje; nismo vohuni: 42:32 Smo dvanajst bratov, sinovi našega očeta; eden ni, in najmlajši je ta dan z našim očetom v kanaanski deželi. 42:33 In mož, gospodar dežele, nam je rekel: "Iz tega bom vedel da ste pravi možje; pustite enega od svojih bratov tukaj pri meni in vzemite hrana za lakoto vaših družin in odidete: 42:34 In pripeljite svojega najmlajšega brata k meni, potem bom vedel, da ste brez vohunov, ampak da ste pravi možje: tako vam bom izročil vašega brata, in trgovali boste po deželi. 42:35 In zgodilo se je, ko so praznili svoje vreče, glej, vsak človekov sveženj denarja je bil v njegovi vreči: in ko sta oba in njihova oče je videl šopke denarja, prestrašili so se. 42:36 In Jakob, njihov oče, jim je rekel: "Odvzeli ste me." otroci: Jožefa ni in Simeona ni, Benjamina pa boste vzeli proč: vse te stvari so proti meni. 42:37 In Ruben je govoril svojemu očetu, rekoč: Ubij moja dva sinova, če pripeljem ne tebi: izroči mi ga v roke in pripeljem ti ga ponovno. 42:38 In rekel je: Moj sin ne bo šel dol s tabo; kajti njegov brat je mrtev, in ostane sam: če ga zadene nesreča na poti, na kateri vi pojdi, tedaj boš spravil moje sive lase z žalostjo v grob.