Geneza
19:1 In zvečer sta prišla dva angela v Sodomo; in Lot je sedel pri vratih
Sodoma: in Lot, ko jih je videl, je vstal, da bi jih srečal; in se je priklonil
z obrazom proti tlom;
19:2 In rekel je: Glejte zdaj, moja gospoda, zavijte, prosim, v vaš
služabnikovo hišo in prenočite in si umijte noge, pa boste
zgodaj vstani in pojdi na pot. In rekli so: Ne; ampak bomo
vso noč ostati na ulici.
19:3 In močno je pritiskal nanje; in zavili so k njemu in
vstopil v njegovo hišo; in naredil jim je pojedino in spekel
nekvašen kruh in so jedli.
19:4 Toda preden so se ulegli, so možje iz mesta, celo možje iz Sodome,
okoli hiše je šlo tako staro kot mlado, vsi ljudje iz vsakega
četrtina:
19:5 In poklicali so Lota in mu rekli: "Kje so možje, ki?"
prišel k tebi to noč? pripelji nam jih ven, da spoznamo
njim.
19:6 Lot je šel k njim skozi vrata in zaprl vrata za seboj.
19:7 In rekel: Prosim vas, bratje, ne delajte tako hudobno.
19:8 Glej zdaj, imam dve hčeri, ki nista poznali človeka; pusti me, jaz
prosim, pripeljite jih k sebi in storite z njimi, kar vam je dobro
oči: samo tem ljudem ne storite ničesar; kajti zato so prišli pod
senca moje strehe.
19:9 In rekli so: Umaknite se. In spet so rekli: Tale je vstopil
za bivanje in on bo moral biti sodnik: zdaj se bomo ukvarjali s slabšim
tebe, kot z njimi. In močno so pritisnili na človeka, celo na Lota, in
prišel blizu, da bi razbil vrata.
19:10 Možje pa so iztegnili roko in potegnili Lota k sebi v hišo,
in zaprl za vrata.
19:11 In udarili so moške, ki so bili pri vratih hiše
slepota, majhna in velika: tako da so se utrudili, da bi našli
vrata.
19:12 In moški so rekli Lotu: "Imaš še koga tukaj?" zet, in
sinovi tvoji in hčere tvoje in vse, kar imaš v mestu, prinesi
jih iz tega mesta:
19:13 Kajti uničili bomo ta kraj, ker je njihov krik postal velik
pred obličjem GOSPODOVIM; in GOSPOD nas je poslal, da ga uničimo.
19:14 In Lot je šel ven in govoril svojim zetom, ki so se poročili z njim
hčerke in rekel: Vstani, spravi se iz tega kraja; kajti GOSPOD bo
uničiti to mesto. Toda zdel se je kot tisti, ki se posmehuje svojim sinovom
pravo.
19:15 In ko je vstalo jutro, so angeli pospešili Lota, rekoč: Vstani!
vzemi svojo ženo in svoji dve hčeri, ki sta tukaj; da ne boš
porabljen v krivici mesta.
19:16 In medtem ko se je zadrževal, so možje prijeli njegovo roko in
roko njegove žene in na roki njegovih dveh hčera; bitje GOSPOD
usmiljen z njim; in so ga pripeljali ven in ga postavili zunaj
mesto.
19:17 In zgodilo se je, ko so jih prinesli ven, da je on
rekel: Pobegni za svoje življenje; ne oziraj se za seboj in ne ostani noter
vsa navadna; pobegni na goro, da ne pogineš.
19:18 In Lot jim je rekel: »Oh, ne tako, moj GOSPOD!
19:19 Glej, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in ti si
poveličal tvoje usmiljenje, ki si mi ga izkazal, ko si mi rešil življenje;
in ne morem pobegniti na goro, da me ne zadene hudobija in ne umrem:
19:20 Glej, to mesto je blizu, kamor lahko pobegneš, in je majhno: Oh,
naj pobegnem tja, (ali ni majhen?) in moja duša bo živela.
19:21 In rekel mu je: Glej, sprejel sem te glede te stvari
tudi, da ne bom podrl tega mesta, za katerega imaš
govorjeno.
19:22 Pohiti, pobegni tja; ker ne morem storiti ničesar, dokler ne prideš ti
tja. Zato se je mesto imenovalo Zoar.
19:23 Sonce je vzšlo nad zemljo, ko je Lot vstopil v Zoar.
19:24 Nato je GOSPOD deževal nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj
od GOSPODA iz nebes;
19:25 In uničil je ta mesta in vso nižino in vse
prebivalci mest in tisto, kar je raslo na tleh.
19:26 Toda njegova žena se je ozrla za njim in postala steber
sol.
19:27 In Abraham je zgodaj zjutraj vstal do kraja, kjer je stal
pred GOSPODOM:
19:28 In pogledal je proti Sodomi in Gomori in proti vsej deželi
in glej, in glej, dim dežele se je dvigal kakor
dim iz peči.
19:29 In zgodilo se je, ko je Bog uničil mesta v ravnini, da
Bog se je spomnil Abrahama in poslal Lota sredi pogube,
ko je podrl mesta, v katerih je Lot prebival.
19:30 In Lot je šel iz Zoarja in se naselil na gori, in njegova dva
hčere z njim; kajti bal se je bivati v Zoarju: in bival je v a
jami, on in njegovi dve hčerki.
19:31 In prvorojenec je rekel mlajšemu: Naš oče je star in obstaja
ni človeka na zemlji, ki bi prišel k nam po navadi vseh
zemlja:
19:32 Dajmo, dajmo našemu očetu piti vino in bomo ležali z njim, to
lahko ohranimo seme našega očeta.
19:33 Tisto noč so dali očetu piti vino, in prvorojenec je odšel
in je ležala pri svojem očetu; in ni opazil, kdaj je legla, niti
ko je vstala.
19:34 In zgodilo se je naslednjega dne, da je prvorojenec rekel
mlajši, Glej, včeraj zvečer sem ležal z očetom: dajmo mu piti
vino tudi to noč; ti pa pojdi noter in lezi z njim, da bova lahko
ohrani seme našega očeta.
19:35 In tisto noč so dali svojemu očetu piti vino, in mlajšemu
vstal je in ležal z njim; in ni opazil, kdaj je legla, niti
ko je vstala.
19:36 Tako sta obe Lotovi hčeri zanosili z očetom.
19:37 Prvorojenka je rodila sina in mu dala ime Moab
oče Moabcev do današnjega dne.
19:38 In mlajša je prav tako rodila sina in mu dala ime Benammi:
on je oče sinov Amonovih do tega dne.