Geneza 19:1 In zvečer sta prišla dva angela v Sodomo; in Lot je sedel pri vratih Sodoma: in Lot, ko jih je videl, je vstal, da bi jih srečal; in se je priklonil z obrazom proti tlom; 19:2 In rekel je: Glejte zdaj, moja gospoda, zavijte, prosim, v vaš služabnikovo hišo in prenočite in si umijte noge, pa boste zgodaj vstani in pojdi na pot. In rekli so: Ne; ampak bomo vso noč ostati na ulici. 19:3 In močno je pritiskal nanje; in zavili so k njemu in vstopil v njegovo hišo; in naredil jim je pojedino in spekel nekvašen kruh in so jedli. 19:4 Toda preden so se ulegli, so možje iz mesta, celo možje iz Sodome, okoli hiše je šlo tako staro kot mlado, vsi ljudje iz vsakega četrtina: 19:5 In poklicali so Lota in mu rekli: "Kje so možje, ki?" prišel k tebi to noč? pripelji nam jih ven, da spoznamo njim. 19:6 Lot je šel k njim skozi vrata in zaprl vrata za seboj. 19:7 In rekel: Prosim vas, bratje, ne delajte tako hudobno. 19:8 Glej zdaj, imam dve hčeri, ki nista poznali človeka; pusti me, jaz prosim, pripeljite jih k sebi in storite z njimi, kar vam je dobro oči: samo tem ljudem ne storite ničesar; kajti zato so prišli pod senca moje strehe. 19:9 In rekli so: Umaknite se. In spet so rekli: Tale je vstopil za bivanje in on bo moral biti sodnik: zdaj se bomo ukvarjali s slabšim tebe, kot z njimi. In močno so pritisnili na človeka, celo na Lota, in prišel blizu, da bi razbil vrata. 19:10 Možje pa so iztegnili roko in potegnili Lota k sebi v hišo, in zaprl za vrata. 19:11 In udarili so moške, ki so bili pri vratih hiše slepota, majhna in velika: tako da so se utrudili, da bi našli vrata. 19:12 In moški so rekli Lotu: "Imaš še koga tukaj?" zet, in sinovi tvoji in hčere tvoje in vse, kar imaš v mestu, prinesi jih iz tega mesta: 19:13 Kajti uničili bomo ta kraj, ker je njihov krik postal velik pred obličjem GOSPODOVIM; in GOSPOD nas je poslal, da ga uničimo. 19:14 In Lot je šel ven in govoril svojim zetom, ki so se poročili z njim hčerke in rekel: Vstani, spravi se iz tega kraja; kajti GOSPOD bo uničiti to mesto. Toda zdel se je kot tisti, ki se posmehuje svojim sinovom pravo. 19:15 In ko je vstalo jutro, so angeli pospešili Lota, rekoč: Vstani! vzemi svojo ženo in svoji dve hčeri, ki sta tukaj; da ne boš porabljen v krivici mesta. 19:16 In medtem ko se je zadrževal, so možje prijeli njegovo roko in roko njegove žene in na roki njegovih dveh hčera; bitje GOSPOD usmiljen z njim; in so ga pripeljali ven in ga postavili zunaj mesto. 19:17 In zgodilo se je, ko so jih prinesli ven, da je on rekel: Pobegni za svoje življenje; ne oziraj se za seboj in ne ostani noter vsa navadna; pobegni na goro, da ne pogineš. 19:18 In Lot jim je rekel: »Oh, ne tako, moj GOSPOD! 19:19 Glej, tvoj služabnik je našel milost v tvojih očeh in ti si poveličal tvoje usmiljenje, ki si mi ga izkazal, ko si mi rešil življenje; in ne morem pobegniti na goro, da me ne zadene hudobija in ne umrem: 19:20 Glej, to mesto je blizu, kamor lahko pobegneš, in je majhno: Oh, naj pobegnem tja, (ali ni majhen?) in moja duša bo živela. 19:21 In rekel mu je: Glej, sprejel sem te glede te stvari tudi, da ne bom podrl tega mesta, za katerega imaš govorjeno. 19:22 Pohiti, pobegni tja; ker ne morem storiti ničesar, dokler ne prideš ti tja. Zato se je mesto imenovalo Zoar. 19:23 Sonce je vzšlo nad zemljo, ko je Lot vstopil v Zoar. 19:24 Nato je GOSPOD deževal nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od GOSPODA iz nebes; 19:25 In uničil je ta mesta in vso nižino in vse prebivalci mest in tisto, kar je raslo na tleh. 19:26 Toda njegova žena se je ozrla za njim in postala steber sol. 19:27 In Abraham je zgodaj zjutraj vstal do kraja, kjer je stal pred GOSPODOM: 19:28 In pogledal je proti Sodomi in Gomori in proti vsej deželi in glej, in glej, dim dežele se je dvigal kakor dim iz peči. 19:29 In zgodilo se je, ko je Bog uničil mesta v ravnini, da Bog se je spomnil Abrahama in poslal Lota sredi pogube, ko je podrl mesta, v katerih je Lot prebival. 19:30 In Lot je šel iz Zoarja in se naselil na gori, in njegova dva hčere z njim; kajti bal se je bivati v Zoarju: in bival je v a jami, on in njegovi dve hčerki. 19:31 In prvorojenec je rekel mlajšemu: Naš oče je star in obstaja ni človeka na zemlji, ki bi prišel k nam po navadi vseh zemlja: 19:32 Dajmo, dajmo našemu očetu piti vino in bomo ležali z njim, to lahko ohranimo seme našega očeta. 19:33 Tisto noč so dali očetu piti vino, in prvorojenec je odšel in je ležala pri svojem očetu; in ni opazil, kdaj je legla, niti ko je vstala. 19:34 In zgodilo se je naslednjega dne, da je prvorojenec rekel mlajši, Glej, včeraj zvečer sem ležal z očetom: dajmo mu piti vino tudi to noč; ti pa pojdi noter in lezi z njim, da bova lahko ohrani seme našega očeta. 19:35 In tisto noč so dali svojemu očetu piti vino, in mlajšemu vstal je in ležal z njim; in ni opazil, kdaj je legla, niti ko je vstala. 19:36 Tako sta obe Lotovi hčeri zanosili z očetom. 19:37 Prvorojenka je rodila sina in mu dala ime Moab oče Moabcev do današnjega dne. 19:38 In mlajša je prav tako rodila sina in mu dala ime Benammi: on je oče sinov Amonovih do tega dne.