Geneza 8:1 In Bog se je spomnil Noeta in vsega živega bitja in vsega goveda je bil z njim v barki; in Bog je naredil veter, da je šel nad zemljo in prečiščene vode; 8:2 Tudi vodnjaki globin in okna neba so se zaprla, in dež z neba je bil zadržan; 8:3 In vode so se nenehno vračale z zemlje, in po ob koncu sto petdesetih dni so vode upadle. 8:4 In skrinja je počivala v sedmem mesecu, na sedemnajsti dan v meseca, na gorah Ararata. 8:5 In vode so nenehno upadale do desetega meseca: v desetem meseca, na prvi dan v mesecu, so bili vrhovi gora videl. 8:6 In zgodilo se je po štiridesetih dneh, da je Noe odprl okno skrinje, ki jo je naredil: 8:7 In poslal je krokarja, ki je šel sem in tja do voda so bili posušeni z zemlje. 8:8 Od njega je poslal tudi goloba, da bi videl, ali so vode upadle od površja zemlje; 8:9 Toda golob ni našel počitka za podplat svoje noge in se je vrnil k njemu v skrinjo, kajti vode so bile nad vsem zemljo: nato je iztegnil roko, jo prijel in jo potegnil k sebi ga v barko. 8:10 In ostal je še drugih sedem dni; in spet je poslal goloba ven skrinje; 8:11 In golob je prišel k njemu zvečer; in glej, v njenih ustih je bil oljčni list je odtrgan: Noe je torej vedel, da so vode upadle Zemlja. 8:12 In ostal je še drugih sedem dni; in poslal goloba; ki se ni več vrnil k njemu. 8:13 In zgodilo se je v šeststo in prvem letu, v prvem meseca, prvi dan v mesecu, je voda presahnila zemlja: in Noe je odstranil pokrov barke in pogledal, in, glej, zemlja je bila suha. 8:14 In v drugem mesecu, sedmega in dvajsetega dne v mesecu, je bila zemlja posušena. 8:15 In Bog je govoril Noetu, rekoč: 8:16 Pojdi iz skrinje, ti in tvoja žena, tvoji sinovi in tvoji sinovi žene s teboj. 8:17 Pripelji s seboj vsa živa bitja, ki so s teboj, od vseh meso ptic in živine in vseh plazečih se stvari plazi se po zemlji; da se bodo na zemlji obilno razmnoževale, in bodite rodovitni in se množite na zemlji. 8:18 In Noe je šel ven in njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov z njim: 8:19 Vse živali, vse plazeče se stvari, vse ptice in karkoli plazi po zemlji, po svojih vrstah, je šel iz skrinje. 8:20 In Noe je zgradil oltar GOSPODU; in vzel od vsake čiste živali, in vsake čiste ptice ter daroval žgalne daritve na oltarju. 8:21 In Gospod je zavohal prijeten vonj; in GOSPOD je rekel v svojem srcu: Jaz ne bo več preklinjal zemlje zaradi človeka; za domišljija človekovega srca je hudobna od njegove mladosti; tudi jaz ne bom spet udari več vse živo, kakor sem storil jaz. 8:22 Dokler ostane zemlja, čas setve in žetve, mraz in vročina in poletje in zima in dan in noč ne prenehata.