Geneza
8:1 In Bog se je spomnil Noeta in vsega živega bitja in vsega goveda
je bil z njim v barki; in Bog je naredil veter, da je šel nad zemljo in
prečiščene vode;
8:2 Tudi vodnjaki globin in okna neba so se zaprla,
in dež z neba je bil zadržan;
8:3 In vode so se nenehno vračale z zemlje, in po
ob koncu sto petdesetih dni so vode upadle.
8:4 In skrinja je počivala v sedmem mesecu, na sedemnajsti dan v
meseca, na gorah Ararata.
8:5 In vode so nenehno upadale do desetega meseca: v desetem
meseca, na prvi dan v mesecu, so bili vrhovi gora
videl.
8:6 In zgodilo se je po štiridesetih dneh, da je Noe odprl
okno skrinje, ki jo je naredil:
8:7 In poslal je krokarja, ki je šel sem in tja do voda
so bili posušeni z zemlje.
8:8 Od njega je poslal tudi goloba, da bi videl, ali so vode upadle
od površja zemlje;
8:9 Toda golob ni našel počitka za podplat svoje noge in se je vrnil
k njemu v skrinjo, kajti vode so bile nad vsem
zemljo: nato je iztegnil roko, jo prijel in jo potegnil k sebi
ga v barko.
8:10 In ostal je še drugih sedem dni; in spet je poslal goloba ven
skrinje;
8:11 In golob je prišel k njemu zvečer; in glej, v njenih ustih je bil
oljčni list je odtrgan: Noe je torej vedel, da so vode upadle
Zemlja.
8:12 In ostal je še drugih sedem dni; in poslal goloba; ki
se ni več vrnil k njemu.
8:13 In zgodilo se je v šeststo in prvem letu, v prvem
meseca, prvi dan v mesecu, je voda presahnila
zemlja: in Noe je odstranil pokrov barke in pogledal, in,
glej, zemlja je bila suha.
8:14 In v drugem mesecu, sedmega in dvajsetega dne v mesecu,
je bila zemlja posušena.
8:15 In Bog je govoril Noetu, rekoč:
8:16 Pojdi iz skrinje, ti in tvoja žena, tvoji sinovi in tvoji sinovi
žene s teboj.
8:17 Pripelji s seboj vsa živa bitja, ki so s teboj, od vseh
meso ptic in živine in vseh plazečih se stvari
plazi se po zemlji; da se bodo na zemlji obilno razmnoževale,
in bodite rodovitni in se množite na zemlji.
8:18 In Noe je šel ven in njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov
z njim:
8:19 Vse živali, vse plazeče se stvari, vse ptice in karkoli
plazi po zemlji, po svojih vrstah, je šel iz skrinje.
8:20 In Noe je zgradil oltar GOSPODU; in vzel od vsake čiste živali,
in vsake čiste ptice ter daroval žgalne daritve na oltarju.
8:21 In Gospod je zavohal prijeten vonj; in GOSPOD je rekel v svojem srcu: Jaz
ne bo več preklinjal zemlje zaradi človeka; za
domišljija človekovega srca je hudobna od njegove mladosti; tudi jaz ne bom spet
udari več vse živo, kakor sem storil jaz.
8:22 Dokler ostane zemlja, čas setve in žetve, mraz in vročina in
poletje in zima in dan in noč ne prenehata.