Eksodus 13:1 In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 13:2 Posveti mi vse prvorojence, vse, kar odpira maternico med sinovi Izraelovi, od ljudi in živali: to je moje. 13:3 In Mojzes je rekel ljudstvu: "Spomnite se tega dne, ko ste prišli ven." iz Egipta, iz hiše suženjstva; kajti z močjo roke GOSPOD te je izpeljal iz tega kraja: kvašenega kruha ne bo pojeden. 13:4 Ta dan je prišel v mesecu Abibu. 13:5 In to bo, ko te bo Gospod pripeljal v deželo Kanaanci, in Hetiti, in Amorejci, in Hivijci, in Jebusejcev, za katere je prisegel tvojim očetom, da ti jih da, tekoča dežela z mlekom in medom, da boš v tem mesecu opravljal to službo. 13:6 Sedem dni boš jedel nekvašen kruh in sedmi dan bodi praznik GOSPODU. 13:7 Nekvašen kruh je treba jesti sedem dni; in ne bo nič kvašenega kruh naj se vidi pri tebi, tudi kvasa naj ne bo pri tebi vse tvoje prostore. 13:8 Tisti dan boš svojemu sinu povedal, rekoč: To je storjeno zaradi kar mi je storil Gospod, ko sem šel iz Egipta. 13:9 In to vam bo v znamenje na vaši roki in v spomin med tvojimi očmi, da bo GOSPODOVA postava v tvojih ustih: kajti z a močna roka te je GOSPOD izpeljal iz Egipta. 13:10 Izpolnjuj torej to uredbo v njegovem času vsako leto leto. 13:11 In to bo, ko te bo Gospod pripeljal v deželo Kanaanci, kakor je prisegel tebi in tvojim očetom, in ga bo dal ti, 13:12 da boš posvetil GOSPODU vse, kar odpira matrico, in vsak prvorojenec od živali, ki ga imaš; moški bodo bodi GOSPODOVA. 13:13 Vsakega prvorojenca osla boš odkupil z jagnjetom; in če ti ne boš odkupil, mu boš zlomil vrat in vse prvorojenega človeka med svojimi otroki boš odkupil. 13:14 In zgodilo se bo, ko te bo tvoj sin čez čas vprašal, rekoč: Kaj je to da mu boš rekel: Z močjo roke GOSPOD nas je izpeljal iz Egipta, iz hiše suženjstva: 13:15 In zgodilo se je, ko nas je faraon komaj izpustil, da je Gospod pobil vse prvorojence v egiptovski deželi, oba človekova prvorojenca, in prvorojenec živali: zato darujem GOSPODU vse to odpira matrico, ker je moški; ampak vsi prvorojenci mojih otrok I odkupiti. 13:16 In to naj bo za znamenje na tvoji roki in za prednji rob tvoje oči: kajti z močjo roke nas je GOSPOD izpeljal iz Egipt. 13:17 In zgodilo se je, ko je faraon izpustil ljudstvo, da je Bog vodil jih ne po poti v deželo Filistejcev, čeprav to bil blizu; kajti Bog je rekel: Da se ne bi ljudje pokesali, ko so vidijo vojno in se vrnejo v Egipt: 13:18 Toda Bog je vodil ljudstvo okoli, po poti puščave Rdečega morja: in Izraelovi sinovi so šli vpreženi iz dežele Egipt. 13:19 In Mojzes je vzel Jožefove kosti s seboj, ker je strogo prisegel sinovi Izraelovi, govoreč: Bog vas bo gotovo obiskal; in boš odnesi moje kosti od tod s seboj. 13:20 Odpravili so se iz Sukota in se utaborili v Etamu, v robu divjine. 13:21 In Gospod je šel pred njimi podnevi v oblakovem stebru, da bi jih vodil jim pot; in ponoči v ognjenem stebru, da jim osvetli; do pojdi dan in noč: 13:22 Podnevi ni odstranil oblačnega stebra niti ognjenega stebra ponoči, pred ljudmi.