Eksodus
13:1 In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:
13:2 Posveti mi vse prvorojence, vse, kar odpira maternico med
sinovi Izraelovi, od ljudi in živali: to je moje.
13:3 In Mojzes je rekel ljudstvu: "Spomnite se tega dne, ko ste prišli ven."
iz Egipta, iz hiše suženjstva; kajti z močjo roke
GOSPOD te je izpeljal iz tega kraja: kvašenega kruha ne bo
pojeden.
13:4 Ta dan je prišel v mesecu Abibu.
13:5 In to bo, ko te bo Gospod pripeljal v deželo
Kanaanci, in Hetiti, in Amorejci, in Hivijci, in
Jebusejcev, za katere je prisegel tvojim očetom, da ti jih da, tekoča dežela
z mlekom in medom, da boš v tem mesecu opravljal to službo.
13:6 Sedem dni boš jedel nekvašen kruh in sedmi dan
bodi praznik GOSPODU.
13:7 Nekvašen kruh je treba jesti sedem dni; in ne bo nič kvašenega
kruh naj se vidi pri tebi, tudi kvasa naj ne bo pri tebi
vse tvoje prostore.
13:8 Tisti dan boš svojemu sinu povedal, rekoč: To je storjeno zaradi
kar mi je storil Gospod, ko sem šel iz Egipta.
13:9 In to vam bo v znamenje na vaši roki in v spomin
med tvojimi očmi, da bo GOSPODOVA postava v tvojih ustih: kajti z a
močna roka te je GOSPOD izpeljal iz Egipta.
13:10 Izpolnjuj torej to uredbo v njegovem času vsako leto
leto.
13:11 In to bo, ko te bo Gospod pripeljal v deželo
Kanaanci, kakor je prisegel tebi in tvojim očetom, in ga bo dal
ti,
13:12 da boš posvetil GOSPODU vse, kar odpira matrico, in
vsak prvorojenec od živali, ki ga imaš; moški bodo
bodi GOSPODOVA.
13:13 Vsakega prvorojenca osla boš odkupil z jagnjetom; in če ti
ne boš odkupil, mu boš zlomil vrat in vse
prvorojenega človeka med svojimi otroki boš odkupil.
13:14 In zgodilo se bo, ko te bo tvoj sin čez čas vprašal, rekoč: Kaj
je to da mu boš rekel: Z močjo roke GOSPOD
nas je izpeljal iz Egipta, iz hiše suženjstva:
13:15 In zgodilo se je, ko nas je faraon komaj izpustil, da je Gospod
pobil vse prvorojence v egiptovski deželi, oba človekova prvorojenca,
in prvorojenec živali: zato darujem GOSPODU vse to
odpira matrico, ker je moški; ampak vsi prvorojenci mojih otrok I
odkupiti.
13:16 In to naj bo za znamenje na tvoji roki in za prednji rob
tvoje oči: kajti z močjo roke nas je GOSPOD izpeljal iz
Egipt.
13:17 In zgodilo se je, ko je faraon izpustil ljudstvo, da je Bog vodil
jih ne po poti v deželo Filistejcev, čeprav to
bil blizu; kajti Bog je rekel: Da se ne bi ljudje pokesali, ko so
vidijo vojno in se vrnejo v Egipt:
13:18 Toda Bog je vodil ljudstvo okoli, po poti puščave
Rdečega morja: in Izraelovi sinovi so šli vpreženi iz dežele
Egipt.
13:19 In Mojzes je vzel Jožefove kosti s seboj, ker je strogo prisegel
sinovi Izraelovi, govoreč: Bog vas bo gotovo obiskal; in boš
odnesi moje kosti od tod s seboj.
13:20 Odpravili so se iz Sukota in se utaborili v Etamu, v
robu divjine.
13:21 In Gospod je šel pred njimi podnevi v oblakovem stebru, da bi jih vodil
jim pot; in ponoči v ognjenem stebru, da jim osvetli; do
pojdi dan in noč:
13:22 Podnevi ni odstranil oblačnega stebra niti ognjenega stebra
ponoči, pred ljudmi.