Eksodus
9:1 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: Pojdi h faraonu in mu reci: Takole
govori GOSPOD, Bog Hebrejcev, izpusti moje ljudstvo, da bo služilo
jaz.
9:2 Kajti če jih nočeš izpustiti in jih boš držal pri miru,
9:3 Glej, roka GOSPODOVA je nad tvojo živino, ki je na polju,
na konje, na osle, na kamele, na vole in
nad ovcami: tam bo zelo hud mrk.
9:4 In Gospod bo ločil med Izraelovo živino in živino
Egipt: in nič ne bo umrlo od vsega, kar je njegovih otrok
Izrael.
9:5 In Gospod je določil določen čas, rekoč: Jutri bo Gospod storil
ta stvar v deželi.
9:6 In Gospod je to storil naslednji dan in vso živino v Egiptu
poginilo: toda od živine Izraelovih sinov ni poginilo niti eno.
9:7 In faraon je poslal, in glej, ni bilo niti enega od živine
Izraelci mrtvi. In faraonovo srce je otrdelo in ni storil
pustite ljudi.
9:8 In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Vzemite si prgišča
pepel iz peči in naj ga Mojzes potrese proti nebu
pogled na faraona.
9:9 In postal bo droben prah po vsej egiptovski deželi in bo a
vrenje, ki izbruhne z žlebovi na človeku in na zveri, po vsem
dežela Egipt.
9:10 In vzeli so pepel iz peči in stali pred faraonom; in Mojzes
poškropil proti nebu; in postalo je vrelo, ki je izbruhnilo
blains na človeka in na zver.
9:11 In čarovniki niso mogli stati pred Mojzesom zaradi čirov; za
vrenje je bilo na čarovnikih in na vseh Egipčanih.
9:12 In Gospod je zakrknil faraonovo srce, in ni poslušal
njim; kakor je GOSPOD govoril Mojzesu.
9:13 In Gospod je rekel Mojzesu: Vstani zgodaj zjutraj in vstani
pred faraonom in mu reci: Tako pravi Gospod Bog
Hebrejcem, izpustite moje ljudstvo, da mi služijo.
9:14 Kajti v tem času bom poslal vse svoje nadloge na tvoje srce in na
tvoji služabniki in na tvoje ljudstvo; da lahko veš, da obstaja
nihče kot jaz na vsej zemlji.
9:15 Zdaj bom iztegnil roko, da bom udaril tebe in tvoje ljudstvo
s kugo; in iztrebljen boš z zemlje.
9:16 In prav zaradi tega sem te obudil, da se pokažeš
ti moja moč; in da bo moje ime razglašeno po vsem
zemlja.
9:17 Še vedno se povzdiguješ nad moje ljudstvo, da ne pustiš
gredo?
9:18 Glej, jutri ob tem času bom povzročil močan dež
huda toča, kakršne ni bilo v Egiptu od ustanovitve
od tega tudi do zdaj.
9:19 Pošlji torej zdaj in zberi svojo živino in vse, kar imaš v
polje; kajti na vsakega človeka in žival, ki se najde na polju,
in jih ne bodo pripeljali domov, toča bo klestila nad njimi in
umrli bodo.
9:20 Tisti, ki se je bal GOSPODOVE besede med faraonovimi služabniki, je naredil
njegovi hlapci in njegova živina bežijo v hiše:
9:21 In tisti, ki ni upošteval GOSPODOVE besede, je zapustil svoje služabnike in svoje
živina na polju.
9:22 In Gospod je rekel Mojzesu: Iztegni svojo roko proti nebu,
da pride toča po vsej egiptovski deželi nad človeka in nad
zver in nad vsemi zelišči na polju po vsej egiptovski deželi.
9:23 In Mojzes je iztegnil svojo palico proti nebu, in Gospod je poslal
grom in toča, in ogenj je tekel po tleh; in GOSPOD
padala toča na egiptovsko deželo.
9:24 Tako je bila toča in ogenj, pomešan s točo, zelo huda, tako
ker ni bilo podobnega v vsej egiptovski deželi, odkar je postal a
narod.
9:25 In toča je udarila po vsej egiptovski deželi vse, kar je bilo v
polje, tako človek kot zver; in toča je poklala vse zelišče na polju,
in podrli vsako drevo na polju.
9:26 Samo v deželi Gosen, kjer so bili Izraelovi sinovi, je bilo tam
brez toče.
9:27 In faraon je poslal in poklical Mojzesa in Arona in jima rekel:
grešili tokrat: GOSPOD je pravičen in jaz in moje ljudstvo
hudoben.
9:28 Molite GOSPODA (kajti dovolj je), da ne bo nobenega več močnega
grmenje in toča; in pustil te bom, da boš ostal ne
dlje.
9:29 In Mojzes mu je rekel: "Takoj, ko bom šel iz mesta, bom."
razprostri roke moje h GOSPODU; in grmenje bo prenehalo,
tudi toče ne bo več; da lahko veš, kako to
zemlja je GOSPODOVA.
9:30 Kar pa se tiče tebe in tvojih služabnikov, vem, da se še ne boste bali
GOSPOD Bog.
9:31 In lan in ječmen sta bila udarjena, kajti ječmen je bil v klasu,
in lan je bil obarvan.
9:32 Toda pšenica in rž nista bili udarjeni, ker nista zrasli.
9:33 In Mojzes je šel iz mesta pred faraonom in razširil svoje roke
h GOSPODU: in grmenje in toča sta prenehala in dežja ni bilo
izlil na zemljo.
9:34 In ko je faraon videl, da je dež, toča in grmenje
prenehal, je grešil še več in zakrknil svoje srce, on in njegovi služabniki.
9:35 In faraonovo srce je otrdelo, niti otrokom ni dovolil
Izraelov pojdi; kakor je GOSPOD govoril po Mojzesu.