Eksodus 9:1 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: Pojdi h faraonu in mu reci: Takole govori GOSPOD, Bog Hebrejcev, izpusti moje ljudstvo, da bo služilo jaz. 9:2 Kajti če jih nočeš izpustiti in jih boš držal pri miru, 9:3 Glej, roka GOSPODOVA je nad tvojo živino, ki je na polju, na konje, na osle, na kamele, na vole in nad ovcami: tam bo zelo hud mrk. 9:4 In Gospod bo ločil med Izraelovo živino in živino Egipt: in nič ne bo umrlo od vsega, kar je njegovih otrok Izrael. 9:5 In Gospod je določil določen čas, rekoč: Jutri bo Gospod storil ta stvar v deželi. 9:6 In Gospod je to storil naslednji dan in vso živino v Egiptu poginilo: toda od živine Izraelovih sinov ni poginilo niti eno. 9:7 In faraon je poslal, in glej, ni bilo niti enega od živine Izraelci mrtvi. In faraonovo srce je otrdelo in ni storil pustite ljudi. 9:8 In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Vzemite si prgišča pepel iz peči in naj ga Mojzes potrese proti nebu pogled na faraona. 9:9 In postal bo droben prah po vsej egiptovski deželi in bo a vrenje, ki izbruhne z žlebovi na človeku in na zveri, po vsem dežela Egipt. 9:10 In vzeli so pepel iz peči in stali pred faraonom; in Mojzes poškropil proti nebu; in postalo je vrelo, ki je izbruhnilo blains na človeka in na zver. 9:11 In čarovniki niso mogli stati pred Mojzesom zaradi čirov; za vrenje je bilo na čarovnikih in na vseh Egipčanih. 9:12 In Gospod je zakrknil faraonovo srce, in ni poslušal njim; kakor je GOSPOD govoril Mojzesu. 9:13 In Gospod je rekel Mojzesu: Vstani zgodaj zjutraj in vstani pred faraonom in mu reci: Tako pravi Gospod Bog Hebrejcem, izpustite moje ljudstvo, da mi služijo. 9:14 Kajti v tem času bom poslal vse svoje nadloge na tvoje srce in na tvoji služabniki in na tvoje ljudstvo; da lahko veš, da obstaja nihče kot jaz na vsej zemlji. 9:15 Zdaj bom iztegnil roko, da bom udaril tebe in tvoje ljudstvo s kugo; in iztrebljen boš z zemlje. 9:16 In prav zaradi tega sem te obudil, da se pokažeš ti moja moč; in da bo moje ime razglašeno po vsem zemlja. 9:17 Še vedno se povzdiguješ nad moje ljudstvo, da ne pustiš gredo? 9:18 Glej, jutri ob tem času bom povzročil močan dež huda toča, kakršne ni bilo v Egiptu od ustanovitve od tega tudi do zdaj. 9:19 Pošlji torej zdaj in zberi svojo živino in vse, kar imaš v polje; kajti na vsakega človeka in žival, ki se najde na polju, in jih ne bodo pripeljali domov, toča bo klestila nad njimi in umrli bodo. 9:20 Tisti, ki se je bal GOSPODOVE besede med faraonovimi služabniki, je naredil njegovi hlapci in njegova živina bežijo v hiše: 9:21 In tisti, ki ni upošteval GOSPODOVE besede, je zapustil svoje služabnike in svoje živina na polju. 9:22 In Gospod je rekel Mojzesu: Iztegni svojo roko proti nebu, da pride toča po vsej egiptovski deželi nad človeka in nad zver in nad vsemi zelišči na polju po vsej egiptovski deželi. 9:23 In Mojzes je iztegnil svojo palico proti nebu, in Gospod je poslal grom in toča, in ogenj je tekel po tleh; in GOSPOD padala toča na egiptovsko deželo. 9:24 Tako je bila toča in ogenj, pomešan s točo, zelo huda, tako ker ni bilo podobnega v vsej egiptovski deželi, odkar je postal a narod. 9:25 In toča je udarila po vsej egiptovski deželi vse, kar je bilo v polje, tako človek kot zver; in toča je poklala vse zelišče na polju, in podrli vsako drevo na polju. 9:26 Samo v deželi Gosen, kjer so bili Izraelovi sinovi, je bilo tam brez toče. 9:27 In faraon je poslal in poklical Mojzesa in Arona in jima rekel: grešili tokrat: GOSPOD je pravičen in jaz in moje ljudstvo hudoben. 9:28 Molite GOSPODA (kajti dovolj je), da ne bo nobenega več močnega grmenje in toča; in pustil te bom, da boš ostal ne dlje. 9:29 In Mojzes mu je rekel: "Takoj, ko bom šel iz mesta, bom." razprostri roke moje h GOSPODU; in grmenje bo prenehalo, tudi toče ne bo več; da lahko veš, kako to zemlja je GOSPODOVA. 9:30 Kar pa se tiče tebe in tvojih služabnikov, vem, da se še ne boste bali GOSPOD Bog. 9:31 In lan in ječmen sta bila udarjena, kajti ječmen je bil v klasu, in lan je bil obarvan. 9:32 Toda pšenica in rž nista bili udarjeni, ker nista zrasli. 9:33 In Mojzes je šel iz mesta pred faraonom in razširil svoje roke h GOSPODU: in grmenje in toča sta prenehala in dežja ni bilo izlil na zemljo. 9:34 In ko je faraon videl, da je dež, toča in grmenje prenehal, je grešil še več in zakrknil svoje srce, on in njegovi služabniki. 9:35 In faraonovo srce je otrdelo, niti otrokom ni dovolil Izraelov pojdi; kakor je GOSPOD govoril po Mojzesu.