Pridigar 12:1 Spomni se zdaj svojega Stvarnika v dneh svoje mladosti, v hudih dneh ne pridi, niti leta se ne bližajo, ko boš rekel: nimam užitek v njih; 12:2 Dokler sonce ali luč ali luna ali zvezde ne zatemnejo, niti oblaki se ne vračajo po dežju: 12:3 V dnevu, ko bodo čuvaji hiše trepetali in močni ljudje se bodo priklonili in mlini nehajo, ker jih je malo, in tisti, ki gledajo skozi okna, bodo zatemnjeni, 12:4 In vrata se zaprejo na ulicah, ko se zasliši zvok mletje je tiho in vstal bo ob glasu ptice in vse glasbene hčere bodo ponižane; 12:5 Tudi ko se bodo bali tistega, kar je visoko, in bodo strahovi na poti, in mandelj bo cvetel, in kobilica bo breme, in želja bo padla: ker človek gre v svoje dolgo domov in žalujoči hodijo po ulicah: 12:6 Ali se kdaj zrahlja srebrna vrvica ali razbije zlata posoda ali vrč se razbije pri vodnjaku ali kolo pri vodnjaku. 12:7 Potem se bo prah vrnil na zemljo, kot je bil, in duh bo vrniti k Bogu, ki ga je dal. 12:8 Nečimrnost nečimrnosti, pravi pridigar; vse je nečimrnost. 12:9 In ker je bil pridigar moder, je še vedno učil ljudi znanje; da, dobro je pazil in mnoge poiskal in postavil v red pregovori. 12:10 Pridigar je skušal najti sprejemljive besede: in tisto, kar je bilo napisano je bilo pokončno, celo besede resnice. 12:11 Besede modrih so kot bodla in kot žeblji, ki jih pritrjujejo mojstri sklopov, ki se dajo od enega pastirja. 12:12 In nadalje, s temi, moj sin, bodi opomnjen: da tam narediš veliko knjig ni konca; in veliko študija je utrujenost mesa. 12:13 Poslušajmo zaključek vsega: Boj se Boga in drži se njegovega zapovedi: kajti to je vsa človekova dolžnost. 12:14 Kajti Bog bo privedel vsako delo na sodbo, z vsako skrivnostjo, ali bo dobro ali bo zlo.