Pridigar
12:1 Spomni se zdaj svojega Stvarnika v dneh svoje mladosti, v hudih dneh
ne pridi, niti leta se ne bližajo, ko boš rekel: nimam
užitek v njih;
12:2 Dokler sonce ali luč ali luna ali zvezde ne zatemnejo,
niti oblaki se ne vračajo po dežju:
12:3 V dnevu, ko bodo čuvaji hiše trepetali in močni
ljudje se bodo priklonili in mlini nehajo, ker jih je malo,
in tisti, ki gledajo skozi okna, bodo zatemnjeni,
12:4 In vrata se zaprejo na ulicah, ko se zasliši zvok
mletje je tiho in vstal bo ob glasu ptice in vse
glasbene hčere bodo ponižane;
12:5 Tudi ko se bodo bali tistega, kar je visoko, in bodo strahovi
na poti, in mandelj bo cvetel, in kobilica
bo breme, in želja bo padla: ker človek gre v svoje dolgo
domov in žalujoči hodijo po ulicah:
12:6 Ali se kdaj zrahlja srebrna vrvica ali razbije zlata posoda ali
vrč se razbije pri vodnjaku ali kolo pri vodnjaku.
12:7 Potem se bo prah vrnil na zemljo, kot je bil, in duh bo
vrniti k Bogu, ki ga je dal.
12:8 Nečimrnost nečimrnosti, pravi pridigar; vse je nečimrnost.
12:9 In ker je bil pridigar moder, je še vedno učil ljudi
znanje; da, dobro je pazil in mnoge poiskal in postavil v red
pregovori.
12:10 Pridigar je skušal najti sprejemljive besede: in tisto, kar je bilo
napisano je bilo pokončno, celo besede resnice.
12:11 Besede modrih so kot bodla in kot žeblji, ki jih pritrjujejo mojstri
sklopov, ki se dajo od enega pastirja.
12:12 In nadalje, s temi, moj sin, bodi opomnjen: da tam narediš veliko knjig
ni konca; in veliko študija je utrujenost mesa.
12:13 Poslušajmo zaključek vsega: Boj se Boga in drži se njegovega
zapovedi: kajti to je vsa človekova dolžnost.
12:14 Kajti Bog bo privedel vsako delo na sodbo, z vsako skrivnostjo,
ali bo dobro ali bo zlo.