Pridigar 4:1 Tako sem se vrnil in pretehtal vsa zatiranja, ki se izvajajo pod sonce: in glej solze tistih, ki so bili zatirani, a niso imeli tolažnik; in na strani njihovih zatiralcev je bila moč; ampak oni ni imel tolažnika. 4:2 Zato sem bolj hvalil mrtve, ki so že mrtvi, kot žive ki so še žive. 4:3 Da, boljši je od obeh, ki še ni bilo, ki ni videl hudobna dela, ki se delajo pod soncem. 4:4 Spet sem upošteval vsak trud in vsako pravilno delo, da za to a človek je zavidan svojemu bližnjemu. Tudi to je nečimrnost in nadloga duha. 4:5 Norec sklene svoje roke in jedo svoje meso. 4:6 Boljša je prgišče tišine kot obe polni dlani muke in trpljenja duha. 4:7 Potem sem se vrnil in videl nečimrnost pod soncem. 4:8 Eden je sam in ni drugega; ja, nima ne enega ne drugega otrok ne brat: vendar ni konca vsemu njegovemu trudu; tudi njegov ni oko zadovoljno z bogastvom; niti ne reče: Za koga se trudim, in lišiš moje duše dobrega? Tudi to je nečimrnost, ja, to je boleča muka. 4:9 Dva sta boljša kot eden; ker imajo za svoje dobro plačilo porod. 4:10 Kajti, če padejo, bo eden dvignil svojega kolega, a gorje mu je sam, ko pade; saj nima drugega, ki bi mu pomagal vstati. 4:11 Še enkrat, če dva ležita skupaj, potem imata toploto; kako pa je lahko enemu toplo sam? 4:12 In če eden premaga njega, se mu bosta dva upirala; in trojni kabel se ne zlomi hitro. 4:13 Bolje je reven in moder otrok kot star in neumen kralj, ki bo nič več opominjati. 4:14 Kajti iz ječe pride kraljevat; medtem ko tudi tisti, ki je rojen v njegovo kraljestvo postane revno. 4:15 Z drugim sem razmišljal o vseh živih, ki hodijo pod soncem otrok, ki bo vstal namesto njega. 4:16 Vsem ljudem ni konca, niti vsem, kar je bilo prej tudi oni, ki pridejo za njim, se ga ne bodo veselili. Zagotovo to je tudi nečimrnost in vznemirjenost duha.