Pridigar
4:1 Tako sem se vrnil in pretehtal vsa zatiranja, ki se izvajajo pod
sonce: in glej solze tistih, ki so bili zatirani, a niso imeli
tolažnik; in na strani njihovih zatiralcev je bila moč; ampak oni
ni imel tolažnika.
4:2 Zato sem bolj hvalil mrtve, ki so že mrtvi, kot žive
ki so še žive.
4:3 Da, boljši je od obeh, ki še ni bilo, ki ni
videl hudobna dela, ki se delajo pod soncem.
4:4 Spet sem upošteval vsak trud in vsako pravilno delo, da za to a
človek je zavidan svojemu bližnjemu. Tudi to je nečimrnost in nadloga
duha.
4:5 Norec sklene svoje roke in jedo svoje meso.
4:6 Boljša je prgišče tišine kot obe polni dlani
muke in trpljenja duha.
4:7 Potem sem se vrnil in videl nečimrnost pod soncem.
4:8 Eden je sam in ni drugega; ja, nima ne enega ne drugega
otrok ne brat: vendar ni konca vsemu njegovemu trudu; tudi njegov ni
oko zadovoljno z bogastvom; niti ne reče: Za koga se trudim, in
lišiš moje duše dobrega? Tudi to je nečimrnost, ja, to je boleča muka.
4:9 Dva sta boljša kot eden; ker imajo za svoje dobro plačilo
porod.
4:10 Kajti, če padejo, bo eden dvignil svojega kolega, a gorje mu
je sam, ko pade; saj nima drugega, ki bi mu pomagal vstati.
4:11 Še enkrat, če dva ležita skupaj, potem imata toploto; kako pa je lahko enemu toplo
sam?
4:12 In če eden premaga njega, se mu bosta dva upirala; in trojni
kabel se ne zlomi hitro.
4:13 Bolje je reven in moder otrok kot star in neumen kralj, ki bo
nič več opominjati.
4:14 Kajti iz ječe pride kraljevat; medtem ko tudi tisti, ki je rojen v
njegovo kraljestvo postane revno.
4:15 Z drugim sem razmišljal o vseh živih, ki hodijo pod soncem
otrok, ki bo vstal namesto njega.
4:16 Vsem ljudem ni konca, niti vsem, kar je bilo prej
tudi oni, ki pridejo za njim, se ga ne bodo veselili. Zagotovo to
je tudi nečimrnost in vznemirjenost duha.