Pridigar 2:1 Rekel sem v svojem srcu: Pojdi zdaj, zato te bom preizkusil z veseljem uživaj užitek: in glej, tudi to je nečimrnost. 2:2 O smehu sem rekel, da je nor, in o veselju: Kaj to počne? 2:3 V svojem srcu sem iskal, da bi se dal vinu, vendar sem spoznal svoje srce z modrostjo; in da se držim neumnosti, dokler ne vidim, kaj je bilo tisto dobro za sinove človeške, ki naj bi ga delali pod nebom vse dni njihovega življenja. 2:4 Naredil sem si velika dela; Zgradil sem svoje hiše; Zasadil sem svoje vinograde: 2:5 Naredil sem si vrtove in sadovnjake in vanje sem posadil vsakovrstna drevesa sadja: 2:6 Naredil sem si bazene vode, da z njimi zalivam les, ki prinaša četrta drevesa: 2:7 Dobil sem hlapce in dekle, in imel hlapce, rojene v moji hiši; tudi jaz imel veliko posesti velike in male živine predvsem v Jeruzalem pred mano: 2:8 Zbral sem tudi srebro in zlato in poseben zaklad kraljev in pokrajin: Dobil sem pevce in pevke ter užitki človeških sinov, kot glasbila in vse vrste. 2:9 Tako sem bil velik in se je povečal bolj kot vsi, ki so bili pred menoj Jeruzalem: tudi moja modrost je ostala pri meni. 2:10 In karkoli so moje oči želele, jim nisem zadržal, nisem zadržal svojega srce od vsakega veselja; zakaj moje srce se je veselilo v vsem mojem trudu: in to je bilo moj del vsega mojega dela. 2:11 Nato sem pogledal vsa dela, ki so jih naredile moje roke, in na delo, za katerega sem se trudil: in glej, vse je bilo nečimrnost in nadloga duha in ni bilo dobička pod soncem. 2:12 In sem se obrnil, da bi videl modrost, norost in neumnost: zakaj ali lahko naredi človek, ki pride za kraljem? tudi tisto kar je bilo že narejeno. 2:13 Potem sem videl, da je modrost boljša od neumnosti, tako daleč kot svetloba tema. 2:14 Modrečeve oči so v njegovi glavi; norec pa hodi v temi: in tudi sam sem zaznal, da se vsem zgodi en dogodek. 2:15 Potem sem rekel v svojem srcu: Kakor se zgodi neumnemu, tako se zgodi tudi meni; in zakaj sem bil potem bolj moder? Potem sem v svojem srcu rekel to tudi to je nečimrnost. 2:16 Kajti ni več spomina na modrega kot na neumnega; ko vidim, da bo to, kar je zdaj, v prihodnjih dneh vse pozabljeno. in kako umre modrec? kot norec. 2:17 Zato sem sovražil življenje; kajti delo, ki se dela pod soncem hudo mi je, kajti vse je nečimrnost in trpljenje duha. 2:18 Da, sovražil sem ves svoj trud, ki sem ga opravil pod soncem: ker sem bi moral to prepustiti človeku, ki bo za mano. 2:19 In kdo ve, ali bo moder človek ali neumen? vendar bo vladaj nad vsem mojim delom, pri katerem sem delal in pri katerem sem delal pokazal sem se moder pod soncem. Tudi to je nečimrnost. 2:20 Zato sem šel, da bi moje srce obupal nad vsem trudom ki sem jih vzel pod soncem. 2:21 Kajti obstaja človek, katerega delo je v modrosti, v znanju in v pravičnost; vendar človeku, ki ni delal v njem, ga bo zapustil za svoj delež. Tudi to je nečimrnost in veliko zlo. 2:22 Kajti kaj ima človek od vsega svojega truda in stiske svojega srca, kje se je trudil pod soncem? 2:23 Kajti vsi njegovi dnevi so žalost, in njegov porod je žalost; ja, njegovo srce ponoči ne počiva. Tudi to je nečimrnost. 2:24 Nič ni boljšega za človeka, kot jesti in piti, in naj poskrbi, da bo njegova duša uživala dobro v svojem delu. To tudi jaz videl, da je iz božje roke. 2:25 Kajti kdo lahko je, ali kdo drug lahko hiti k temu bolj kot jaz? 2:26 Kajti Bog daje človeku, ki je dober v njegovih očeh, modrost in znanje, in veselje: grešniku pa daje muko, zbirati in kopičiti, da mu da, kar je dobro pred Bogom. Tudi to je nečimrnost in razdraženost duha.