Bel in zmaj 1:1 In kralj Astijag je bil zbran k svojim očetom in perzijskemu Kiru prejel svoje kraljestvo. 1:2 In Daniel se je pogovarjal s kraljem in bil počaščen nad vsemi svojimi prijatelji. 1:3 Babilonci so imeli idola, imenovanega Bel, in zanj so bili porabljeni vsak dan dvanajst velikih mer fine moke in štirideset ovac in šest posode z vinom. 1:4 In kralj ga je častil in ga vsak dan hodil častit; toda Daniel častil lastnega Boga. In kralj mu je rekel: Zakaj ne? častim Bel? 1:5 Ki je odgovoril in rekel: Ker ne smem častiti ročno narejenih malikov, ampak živi Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, in je suverenost nad vsem mesom. 1:6 Nato mu je kralj rekel: »Ali ne misliš, da je Bel živi Bog? ali ne vidiš, koliko poje in popije vsak dan? 1:7 Nato se je Daniel nasmehnil in rekel: »O kralj, ne daj se zavesti, kajti to je le glina znotraj in medenina zunaj in nikoli ni jedel ali pil ničesar. 1:8 Kralj je bil jezen in je poklical svoje duhovnike in jim rekel: Če mi ne poveste, kdo je ta, ki požre te stroške, mi boste umreti. 1:9 Toda če mi lahko potrdite, da jih Bel požre, potem bo Daniel umrl. ker je govoril bogokletje proti Belu. In Daniel je rekel kralju: Naj se zgodi po tvoji besedi. 1:10 Belovih duhovnikov je bilo sedemdeset, poleg njihovih žena in otroci. In kralj je šel z Danielom v Belov tempelj. 1:11 Zato so Belovi duhovniki rekli: Glej, gremo ven, a ti, o kralj, pristavi meso, in pripravi vino ter zapri vrata in jih zapečati s svojimi lasten pečat; 1:12 In jutri, ko prideš noter, če ne ugotoviš, da ima Bel pojedli vse, bomo trpeli smrt; ali pa Daniel, ki govori lažno proti nam. 1:13 In malo so ga upoštevali, kajti pod mizo so naredili stranišče vhod, pri čemer so nenehno vstopali in jih zaužili stvari. 1:14 Ko so torej odšli, je kralj dal meso pred Bela. Zdaj Daniel je ukazal svojim služabnikom, naj prinesejo pepel, ki so ga posuli po vsem templju v navzočnosti samega kralja: potem je šel odšli so ven in zaprli vrata ter jih zapečatili s kraljevim pečatom in tako odšel. 1:15 Ponoči so prišli duhovniki s svojimi ženami in otroki so imeli navado in so vse pojedli in popili. 1:16 Zjutraj je kralj vstal in Daniel z njim. 1:17 In kralj je rekel: Daniel, ali so pečati celi? In rekel je, Ja, O kralj, naj bodo celi. 1:18 In takoj, ko je odprl vrata, je kralj pogledal na mizo, in zavpil z močnim glasom: Velik si, o Bel, in s teboj ni nobenega sploh prevara. 1:19 Potem se je Daniel zasmejal in zadržal kralja, naj ne vstopi, in rekel: Poglejte zdaj pločnik in dobro označite, čigave so te stopinje. 1:20 In kralj je rekel: Vidim korake moških, žensk in otrok. in takrat je bil kralj jezen, 1:21 In vzel duhovnike z njihovimi ženami in otroki, ki so mu pokazali osebna vrata, kamor so vstopili in použili stvari, ki so bile na njih miza. 1:22 Zato jih je kralj ubil in Bela izročil Danielovi oblasti, ki je uničil njega in njegov tempelj. 1:23 In na tem istem mestu je bil velik zmaj, ki so ga iz Babilona oboževali. 1:24 In kralj je rekel Danielu, "Ali bi tudi rekel, da je to iz brona?" glej, živi, jé in pije; ne moreš reči, da je št živi bog: zato ga častite. 1:25 Tedaj je Daniel rekel kralju: Častil bom Gospoda, svojega Boga, kajti on je živi Bog. 1:26 Toda pusti me, o kralj, in ubil bom tega zmaja brez meča oz osebje. Kralj je rekel: Dovolim ti. 1:27 Nato je Daniel vzel smolo, mast in lase ter jih skuhal skupaj, in iz tega naredil kepe: to je dal v zmajeva usta in tako in Daniel je rekel: Glej, to so ti bogovi čaščenje. 1:28 Ko so Babilonci to slišali, so močno ogorčeni in zarotil proti kralju, rekoč: Kralj je postal Jud in on je uničil Bela, ubil je zmaja in zaprl duhovnike smrt. 1:29 Tako so prišli h kralju in rekli: "Izroči nam Daniela, sicer ga bomo." uniči tebe in tvojo hišo. 1:30 Zdaj, ko je kralj videl, da so ga močno pritiskali, ker je bil omejen, je jim je izročil Daniela: 1:31 Kdo ga je vrgel v levji jamo, kjer je bil šest dni. 1:32 In v brlogu je bilo sedem levov, ki so jih dajali vsak dan dva trupa in dve ovci: ki jima potem niso dali, na z namenom, da bi požrli Daniela. 1:33 V Judovstvu je bil prerok, imenovan Habbacuc, ki je kuhal juho, in je nalomil kruh v skledo in je šel na polje, da bi prinesi ga koscem. 1:34 Toda Gospodov angel je rekel Habakuku: Pojdi, odnesi večerjo, imaš v Babilon k Danielu, ki je v levji jami. 1:35 In Habbacuc je rekel: Gospod, nikoli nisem videl Babilona; tudi ne vem kje brlog je. 1:36 Nato ga je Gospodov angel prijel za krono in ga nosil las z njegove glave in ga je podtaknil z močjo svojega duha Babilon nad brlogom. 1:37 In Habbacuc je zavpil, rekoč: O Daniel, Daniel, vzemi večerjo, ki jo Bog te je poslal. 1:38 In Daniel je rekel: »Spomnil si me, o Bog; tudi ti nisi zapuščeni tisti, ki te iščejo in ljubijo. 1:39 Daniel je torej vstal in jedel; in Gospodov angel je postavil Habakuka takoj spet svoje mesto. 1:40 Sedmi dan je šel kralj objokovat Daniela; in ko je prišel k sebi brlog, je pogledal noter in glej, Daniel je sedel. 1:41 Nato je kralj zavpil z močnim glasom, rekoč: Velika umetnost Gospod Bog Daniel, in razen tebe ni nikogar drugega. 1:42 In izvlekel ga je in vrgel tiste, ki so bili vzrok njegovega uničenje v brlog: in bili so požrti v trenutku pred njegovim obraz.