Bel in zmaj
1:1 In kralj Astijag je bil zbran k svojim očetom in perzijskemu Kiru
prejel svoje kraljestvo.
1:2 In Daniel se je pogovarjal s kraljem in bil počaščen nad vsemi svojimi
prijatelji.
1:3 Babilonci so imeli idola, imenovanega Bel, in zanj so bili porabljeni
vsak dan dvanajst velikih mer fine moke in štirideset ovac in šest
posode z vinom.
1:4 In kralj ga je častil in ga vsak dan hodil častit; toda Daniel
častil lastnega Boga. In kralj mu je rekel: Zakaj ne?
častim Bel?
1:5 Ki je odgovoril in rekel: Ker ne smem častiti ročno narejenih malikov,
ampak živi Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo, in je
suverenost nad vsem mesom.
1:6 Nato mu je kralj rekel: »Ali ne misliš, da je Bel živi Bog?
ali ne vidiš, koliko poje in popije vsak dan?
1:7 Nato se je Daniel nasmehnil in rekel: »O kralj, ne daj se zavesti, kajti to je le
glina znotraj in medenina zunaj in nikoli ni jedel ali pil ničesar.
1:8 Kralj je bil jezen in je poklical svoje duhovnike in jim rekel:
Če mi ne poveste, kdo je ta, ki požre te stroške, mi boste
umreti.
1:9 Toda če mi lahko potrdite, da jih Bel požre, potem bo Daniel umrl.
ker je govoril bogokletje proti Belu. In Daniel je rekel kralju:
Naj se zgodi po tvoji besedi.
1:10 Belovih duhovnikov je bilo sedemdeset, poleg njihovih žena in
otroci. In kralj je šel z Danielom v Belov tempelj.
1:11 Zato so Belovi duhovniki rekli: Glej, gremo ven, a ti, o kralj, pristavi meso,
in pripravi vino ter zapri vrata in jih zapečati s svojimi
lasten pečat;
1:12 In jutri, ko prideš noter, če ne ugotoviš, da ima Bel
pojedli vse, bomo trpeli smrt; ali pa Daniel, ki govori
lažno proti nam.
1:13 In malo so ga upoštevali, kajti pod mizo so naredili stranišče
vhod, pri čemer so nenehno vstopali in jih zaužili
stvari.
1:14 Ko so torej odšli, je kralj dal meso pred Bela. Zdaj Daniel
je ukazal svojim služabnikom, naj prinesejo pepel, ki so ga posuli
po vsem templju v navzočnosti samega kralja: potem je šel
odšli so ven in zaprli vrata ter jih zapečatili s kraljevim pečatom in
tako odšel.
1:15 Ponoči so prišli duhovniki s svojimi ženami in otroki
so imeli navado in so vse pojedli in popili.
1:16 Zjutraj je kralj vstal in Daniel z njim.
1:17 In kralj je rekel: Daniel, ali so pečati celi? In rekel je, Ja, O
kralj, naj bodo celi.
1:18 In takoj, ko je odprl vrata, je kralj pogledal na mizo,
in zavpil z močnim glasom: Velik si, o Bel, in s teboj ni nobenega
sploh prevara.
1:19 Potem se je Daniel zasmejal in zadržal kralja, naj ne vstopi, in
rekel: Poglejte zdaj pločnik in dobro označite, čigave so te stopinje.
1:20 In kralj je rekel: Vidim korake moških, žensk in otrok. in
takrat je bil kralj jezen,
1:21 In vzel duhovnike z njihovimi ženami in otroki, ki so mu pokazali
osebna vrata, kamor so vstopili in použili stvari, ki so bile na njih
miza.
1:22 Zato jih je kralj ubil in Bela izročil Danielovi oblasti, ki je
uničil njega in njegov tempelj.
1:23 In na tem istem mestu je bil velik zmaj, ki so ga iz Babilona
oboževali.
1:24 In kralj je rekel Danielu, "Ali bi tudi rekel, da je to iz brona?"
glej, živi, jé in pije; ne moreš reči, da je št
živi bog: zato ga častite.
1:25 Tedaj je Daniel rekel kralju: Častil bom Gospoda, svojega Boga, kajti on
je živi Bog.
1:26 Toda pusti me, o kralj, in ubil bom tega zmaja brez meča oz
osebje. Kralj je rekel: Dovolim ti.
1:27 Nato je Daniel vzel smolo, mast in lase ter jih skuhal skupaj,
in iz tega naredil kepe: to je dal v zmajeva usta in tako
in Daniel je rekel: Glej, to so ti bogovi
čaščenje.
1:28 Ko so Babilonci to slišali, so močno ogorčeni in
zarotil proti kralju, rekoč: Kralj je postal Jud in on
je uničil Bela, ubil je zmaja in zaprl duhovnike
smrt.
1:29 Tako so prišli h kralju in rekli: "Izroči nam Daniela, sicer ga bomo."
uniči tebe in tvojo hišo.
1:30 Zdaj, ko je kralj videl, da so ga močno pritiskali, ker je bil omejen, je
jim je izročil Daniela:
1:31 Kdo ga je vrgel v levji jamo, kjer je bil šest dni.
1:32 In v brlogu je bilo sedem levov, ki so jih dajali vsak dan
dva trupa in dve ovci: ki jima potem niso dali, na
z namenom, da bi požrli Daniela.
1:33 V Judovstvu je bil prerok, imenovan Habbacuc, ki je kuhal juho,
in je nalomil kruh v skledo in je šel na polje, da bi
prinesi ga koscem.
1:34 Toda Gospodov angel je rekel Habakuku: Pojdi, odnesi večerjo,
imaš v Babilon k Danielu, ki je v levji jami.
1:35 In Habbacuc je rekel: Gospod, nikoli nisem videl Babilona; tudi ne vem kje
brlog je.
1:36 Nato ga je Gospodov angel prijel za krono in ga nosil
las z njegove glave in ga je podtaknil z močjo svojega duha
Babilon nad brlogom.
1:37 In Habbacuc je zavpil, rekoč: O Daniel, Daniel, vzemi večerjo, ki jo Bog
te je poslal.
1:38 In Daniel je rekel: »Spomnil si me, o Bog; tudi ti nisi
zapuščeni tisti, ki te iščejo in ljubijo.
1:39 Daniel je torej vstal in jedel; in Gospodov angel je postavil Habakuka
takoj spet svoje mesto.
1:40 Sedmi dan je šel kralj objokovat Daniela; in ko je prišel k sebi
brlog, je pogledal noter in glej, Daniel je sedel.
1:41 Nato je kralj zavpil z močnim glasom, rekoč: Velika umetnost Gospod Bog
Daniel, in razen tebe ni nikogar drugega.
1:42 In izvlekel ga je in vrgel tiste, ki so bili vzrok njegovega
uničenje v brlog: in bili so požrti v trenutku pred njegovim
obraz.