Akt
23:1 In Pavel je resno opazoval zbor in rekel: Možje in bratje, jaz
živeli v vsej dobri vesti pred Bogom do danes.
23:2 In veliki duhovnik Ananias je ukazal tistim, ki so mu stali, naj udarijo
njega na usta.
23:3 Nato mu je Pavel rekel: "Bog te bo udaril, ti pobeljena stena, kajti
sediš, da mi sodiš po postavi in me ukažeš udariti
v nasprotju z zakonom?
23:4 In tisti, ki so stali zraven, so rekli: "Zmerjaš Božjega velikega duhovnika?"
23:5 Nato je Pavel rekel: »Ne vem, bratje, da je bil veliki duhovnik, kajti
pisano je: Ne govori hudo o vladarju svojega ljudstva.
23:6 Toda, ko je Pavel zaznal, da je en del saducejev, drugi pa
Farizeji, je v zboru zavpil: Možje in bratje, jaz sem a
Farizej, farizejev sin: o upanju in vstajenju
mrtev sem postavljen pod vprašaj.
23:7 In ko je to rekel, je prišlo do spora med farizeji
in saduceji: in množica je bila razdeljena.
23:8 Kajti saduceji pravijo, da ni vstajenja, ne angel ne
duha: farizeji pa priznavajo oboje.
23:9 In nastal je velik krik, in pismouki, ki so bili izmed farizejev,
del je vstal in se prepiral, rekoč: V tem človeku ne najdemo nobene hudobije; če pa a
mu je govoril duh ali angel, ne borimo se proti Bogu.
23:10 In ko je prišlo do velikega spora, je poveljnik v strahu, da
Pavla bi morali raztrgati na kose, so ukazali vojakom
da gredo dol in ga s silo vzamejo izmed njih in ga pripeljejo
v grad.
23:11 In naslednjo noč je Gospod stal poleg njega in rekel: "Bodi dober."
bodri se, Pavel, kajti kakor si pričeval zame v Jeruzalemu, moraš tudi ti
pričuje tudi v Rimu.
23:12 In ko je bil dan, so se nekateri Judje združili in zvezali
sami pod prekletstvom, češ da ne bodo ne jedli ne pili
dokler niso ubili Pavla.
23:13 In bilo jih je več kot štirideset, ki so naredili to zaroto.
23:14 In prišli so do vélikih duhovnikov in starešin in rekli: Zavezali smo se
sami pod velikim prekletstvom, da ne bomo jedli ničesar, dokler ne dobimo
ubitega Pavla.
23:15 Zdaj torej vi s svetom naznanite poveljniku, da je on
pripeljite ga jutri k sebi, kot da bi nekaj vprašali
bolj popolno glede njega: in mi ali kadarkoli se on približa, smo pripravljeni
da ga ubijem.
23:16 In ko je sin Pavlove sestre slišal za njihovo čakanje, je šel in
vstopil v grad in povedal Pavlu.
23:17 Tedaj je Pavel poklical enega od stotnikov in rekel: »Prinesi to!
mladenič poveljniku, ker ima nekaj povedati
njega.
23:18 Tako ga je vzel in pripeljal do poveljnika, in rekel: Pavel
ujetnik me je poklical k sebi in me prosil, naj pripeljem tega mladeniča
ti, ki ti ima kaj povedati.
23:19 Nato ga je poveljnik prijel za roko in šel z njim na stran
zasebno in ga vprašal: Kaj mi moraš povedati?
23:20 In rekel je: Judje so se strinjali, da te bodo želeli, da boš želel
Pavla jutri pripeljite v svet, kot da bi povpraševali
nekoliko bolj popolno.
23:21 Toda ne popuščaj jim, kajti tam čaka nanj od njih
več kot štirideset mož, ki so se zavezali s prisego, da bodo
ne bo ne jedel ne pil, dokler ga ne ubijejo; in zdaj so
pripravljen, pričakuje obljubo od tebe.
23:22 Tako je poveljnik mladeniča pustil oditi in mu naročil: Glej
nikomur ne povej, da si mi te stvari pokazal.
23:23 In poklical je k sebi dva stotnika, rekoč: Pripravite dvesto
vojakov, da gredo v Cezarejo, in konjenikov, sedemdeset, in
suličarjev dvesto ob tretji uri ponoči;
23:24 In priskrbite jim živali, da lahko Pavla posadijo in ga pripeljejo varnega
guvernerju Feliksu.
23:25 In napisal je pismo na ta način:
23:26 Klavdij Lizija pošilja najodličnejšemu upravitelju Feliksu pozdrav.
23:27 Tega človeka so vzeli Judje in bi ga morali ubiti:
tedaj sem prišel z vojsko in ga rešil, ker sem spoznal, da je
Rimljanka.
23:28 In ko bi vedel, zakaj so ga obtožili, sem
pripeljali v svoj svet:
23:29 Za katere sem zaznal, da so obtoženi vprašanj njihovega prava, vendar so
nič mu ni bilo obtoženo, kar bi bilo vredno smrti ali vezi.
23:30 In ko so mi povedali, kako so Judje čakali na človeka, sem poslal
takoj k tebi in je zapovedal tudi svojim tožnikom, naj povedo
pred teboj, kar so imeli proti njemu. slovo
23:31 Tedaj so vojaki, kakor jim je bilo ukazano, vzeli Pavla in ga pripeljali
ponoči v Antipatris.
23:32 Naslednji dan so pustili konjenike, da so šli z njim, in se vrnili v
grad:
23:33 Ko so prišli v Cezarejo in izročili pismo
guverner, predstavil tudi Pavla pred njim.
23:34 In ko je guverner prebral pismo, je vprašal, iz katere province je
je bil. In ko je spoznal, da je iz Cilicije;
23:35 Poslušal te bom, je rekel, ko pridejo tudi tvoji tožniki. In je
ukazal, naj ga hranijo v Herodovi sodni dvorani.