Akt 23:1 In Pavel je resno opazoval zbor in rekel: Možje in bratje, jaz živeli v vsej dobri vesti pred Bogom do danes. 23:2 In veliki duhovnik Ananias je ukazal tistim, ki so mu stali, naj udarijo njega na usta. 23:3 Nato mu je Pavel rekel: "Bog te bo udaril, ti pobeljena stena, kajti sediš, da mi sodiš po postavi in me ukažeš udariti v nasprotju z zakonom? 23:4 In tisti, ki so stali zraven, so rekli: "Zmerjaš Božjega velikega duhovnika?" 23:5 Nato je Pavel rekel: »Ne vem, bratje, da je bil veliki duhovnik, kajti pisano je: Ne govori hudo o vladarju svojega ljudstva. 23:6 Toda, ko je Pavel zaznal, da je en del saducejev, drugi pa Farizeji, je v zboru zavpil: Možje in bratje, jaz sem a Farizej, farizejev sin: o upanju in vstajenju mrtev sem postavljen pod vprašaj. 23:7 In ko je to rekel, je prišlo do spora med farizeji in saduceji: in množica je bila razdeljena. 23:8 Kajti saduceji pravijo, da ni vstajenja, ne angel ne duha: farizeji pa priznavajo oboje. 23:9 In nastal je velik krik, in pismouki, ki so bili izmed farizejev, del je vstal in se prepiral, rekoč: V tem človeku ne najdemo nobene hudobije; če pa a mu je govoril duh ali angel, ne borimo se proti Bogu. 23:10 In ko je prišlo do velikega spora, je poveljnik v strahu, da Pavla bi morali raztrgati na kose, so ukazali vojakom da gredo dol in ga s silo vzamejo izmed njih in ga pripeljejo v grad. 23:11 In naslednjo noč je Gospod stal poleg njega in rekel: "Bodi dober." bodri se, Pavel, kajti kakor si pričeval zame v Jeruzalemu, moraš tudi ti pričuje tudi v Rimu. 23:12 In ko je bil dan, so se nekateri Judje združili in zvezali sami pod prekletstvom, češ da ne bodo ne jedli ne pili dokler niso ubili Pavla. 23:13 In bilo jih je več kot štirideset, ki so naredili to zaroto. 23:14 In prišli so do vélikih duhovnikov in starešin in rekli: Zavezali smo se sami pod velikim prekletstvom, da ne bomo jedli ničesar, dokler ne dobimo ubitega Pavla. 23:15 Zdaj torej vi s svetom naznanite poveljniku, da je on pripeljite ga jutri k sebi, kot da bi nekaj vprašali bolj popolno glede njega: in mi ali kadarkoli se on približa, smo pripravljeni da ga ubijem. 23:16 In ko je sin Pavlove sestre slišal za njihovo čakanje, je šel in vstopil v grad in povedal Pavlu. 23:17 Tedaj je Pavel poklical enega od stotnikov in rekel: »Prinesi to! mladenič poveljniku, ker ima nekaj povedati njega. 23:18 Tako ga je vzel in pripeljal do poveljnika, in rekel: Pavel ujetnik me je poklical k sebi in me prosil, naj pripeljem tega mladeniča ti, ki ti ima kaj povedati. 23:19 Nato ga je poveljnik prijel za roko in šel z njim na stran zasebno in ga vprašal: Kaj mi moraš povedati? 23:20 In rekel je: Judje so se strinjali, da te bodo želeli, da boš želel Pavla jutri pripeljite v svet, kot da bi povpraševali nekoliko bolj popolno. 23:21 Toda ne popuščaj jim, kajti tam čaka nanj od njih več kot štirideset mož, ki so se zavezali s prisego, da bodo ne bo ne jedel ne pil, dokler ga ne ubijejo; in zdaj so pripravljen, pričakuje obljubo od tebe. 23:22 Tako je poveljnik mladeniča pustil oditi in mu naročil: Glej nikomur ne povej, da si mi te stvari pokazal. 23:23 In poklical je k sebi dva stotnika, rekoč: Pripravite dvesto vojakov, da gredo v Cezarejo, in konjenikov, sedemdeset, in suličarjev dvesto ob tretji uri ponoči; 23:24 In priskrbite jim živali, da lahko Pavla posadijo in ga pripeljejo varnega guvernerju Feliksu. 23:25 In napisal je pismo na ta način: 23:26 Klavdij Lizija pošilja najodličnejšemu upravitelju Feliksu pozdrav. 23:27 Tega človeka so vzeli Judje in bi ga morali ubiti: tedaj sem prišel z vojsko in ga rešil, ker sem spoznal, da je Rimljanka. 23:28 In ko bi vedel, zakaj so ga obtožili, sem pripeljali v svoj svet: 23:29 Za katere sem zaznal, da so obtoženi vprašanj njihovega prava, vendar so nič mu ni bilo obtoženo, kar bi bilo vredno smrti ali vezi. 23:30 In ko so mi povedali, kako so Judje čakali na človeka, sem poslal takoj k tebi in je zapovedal tudi svojim tožnikom, naj povedo pred teboj, kar so imeli proti njemu. slovo 23:31 Tedaj so vojaki, kakor jim je bilo ukazano, vzeli Pavla in ga pripeljali ponoči v Antipatris. 23:32 Naslednji dan so pustili konjenike, da so šli z njim, in se vrnili v grad: 23:33 Ko so prišli v Cezarejo in izročili pismo guverner, predstavil tudi Pavla pred njim. 23:34 In ko je guverner prebral pismo, je vprašal, iz katere province je je bil. In ko je spoznal, da je iz Cilicije; 23:35 Poslušal te bom, je rekel, ko pridejo tudi tvoji tožniki. In je ukazal, naj ga hranijo v Herodovi sodni dvorani.