Akt
22:1 Možje, bratje in očetje, poslušajte mojo obrambo, ki jo zdaj postavljam
ti.
22:2 (In ko so slišali, da jim je govoril v hebrejskem jeziku, so
še bolj molčal: in rekel je,)
22:3 Resnično sem človek, ki sem Jud, rojen v Tarzu, mestu v Kilikiji, vendar
vzgojen v tem mestu ob Gamalielovih nogah in učen v skladu z njim
popoln način postave očetov in je bil goreč zanj
Bog, kot ste vi vsi danes.
22:4 In to pot sem preganjal do smrti, zavezoval in izročal
zapira moške in ženske.
22:5 Kot mi priča tudi veliki duhovnik in vse premoženje
starešine: od njih sem tudi prejel pisma bratom in šel k
Damask, da bi tiste, ki so bili tam zvezani, pripeljali v Jeruzalem, kjer bodo
kaznovan.
22:6 In zgodilo se je, da ko sem šel na pot in se približal
V Damasku okoli poldneva je nenadoma z neba zasijala velika svetloba
okoli mene.
22:7 Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: Savel!
Savel, zakaj me preganjaš?
22:8 In odgovoril sem: Kdo si ti, Gospod? In rekel mi je: Jaz sem Jezus
Nazaret, ki ga preganjaš.
22:9 In tisti, ki so bili z menoj, so videli svetlobo in so se prestrašili; ampak
niso slišali njegovega glasu, ki je govoril z menoj.
22:10 In rekel sem: Kaj naj storim, GOSPOD? In Gospod mi je rekel: Vstani in
pojdi v Damask; in tam ti bo povedano vse, kar
so določeni zate, da storiš.
22:11 In ko zaradi slave te luči nisem mogel videti, ko me je vodil
z roko tistih, ki so bili z mano, sem prišel v Damask.
22:12 In neki Ananija, pobožen mož po zakonu, ki ima dobro glasbo
vseh Judov, ki so tam prebivali,
22:13 Prišel je k meni, obstal in mi rekel: »Brat Savel, sprejmi svojega
pogled. In še isto uro sem ga pogledala.
22:14 In rekel je: "Bog naših očetov te je izbral, da si ti
bi morali poznati njegovo voljo in videti tega Samo enega in bi morali slišati
glas njegovih ust.
22:15 Kajti ti boš njegova priča vsem ljudem o tem, kar si videl in
slišal.
22:16 In zakaj zdaj zamujaš? vstani, krsti se in umij svojega
grehe, klicanje Gospodovega imena.
22:17 In zgodilo se je, da ko sem spet prišel v Jeruzalem
ko sem molil v templju, sem bil v transu;
22:18 In videl sem ga, kako mi govori: Pohiti in hitro pojdi stran
Jeruzalem: ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni.
22:19 In rekel sem: Gospod, vedo, da sem vse zaprl in pretepel
sinagoga tistih, ki verujejo vate:
22:20 In ko je bila prelita kri tvojega mučenika Štefana, sem tudi jaz stal
in soglašal z njegovo smrtjo ter obdržal oblačila tistih, ki so
ga ubil.
22:21 In rekel mi je: Pojdi, kajti poslal te bom daleč od tod v
pogani.
22:22 In poslušali so ga pri tej besedi in nato dvignili svoje
glasove in rekel: Proč s takim človekom z zemlje, saj ni
primeren, da mora živeti.
22:23 In ko so zavpili, odvrgli svoja oblačila in metali prah v
zrak,
22:24 Poveljnik mu je ukazal, naj ga pripeljejo v grad, in naročil
da ga je treba pregledati z bičanjem; da bi vedel zakaj
tako so jokali proti njemu.
22:25 In ko so ga zvezali z jermeni, je Pavel rekel stotniku, da
stal zraven, Ali je dovoljeno bičati človeka, ki je Rimljan, in
neobsojen?
22:26 Ko je stotnik to slišal, je šel in povedal poveljniku:
rekoč: Pazi, kaj delaš, kajti ta človek je Rimljan.
22:27 Nato je prišel poveljnik in mu rekel: Povej mi, ali si
Roman? Rekel je, Ja.
22:28 In poveljnik je odgovoril: "To sem dobil z veliko vsoto."
svoboda. In Paul je rekel: "Bil sem svoboden rojen."
22:29 Nato so takoj odšli od njega, ki bi ga morali pregledati:
in poveljnika je bilo tudi strah, ko je vedel, da je a
Romana, in ker ga je zvezal.
22:30 Naslednji dan, ker bi vedel gotovost, zato je
so ga obtožili Judje, ga je izpustil iz njegovih skupin in ukazal
véliki duhovniki in ves njihov zbor, da se prikažejo in spustijo Pavla,
in ga postavili prednje.