Akt 20:1 Ko je nemir ponehal, je Pavel poklical učence in jih objel in odšel, da bi šel v Makedonijo. 20:2 In ko je šel čez te dele in jim dal veliko opomin je prišel v Grčijo, 20:3 In tam je ostal tri mesece. In ko so Judje nanj čakali, je on nameraval odpluti v Sirijo, se je nameraval vrniti skozi Makedonijo. 20:4 In tam ga je spremljal v Azijo Sopater iz Bereje; in od Tesaloničanom, Aristarhom in Sekundom; in Gaj iz Derbe, in Timotej; iz Azije pa Tihik in Trofim. 20:5 Ti, ki so šli pred nami, so ostali pri nas v Troadi. 20:6 In odpluli smo iz Filipov po dneh nekvašenega kruha in prišel k njim v Troado v petih dneh; kjer smo ostali sedem dni. 20:7 In ko so se prvi dan v tednu zbrali učenci lomljenje kruha, jim je pridigal Pavel, pripravljen na odhod naslednji dan; in nadaljeval z govorom do polnoči. 20:8 In v zgornji sobi, kjer so bili, je bilo veliko luči zbrani skupaj. 20:9 In tam je sedel na oknu neki mladenič po imenu Evtih, ki je bil padel v globok spanec: in ko je Pavel dolgo pridigal, se je pogreznil spal, padel s tretjega podstrešja in bil mrtev vzet. 20:10 In Pavel je šel dol, padel nanj in ga objel, rekel: Ne skrbi sebe; kajti njegovo življenje je v njem. 20:11 Ko je torej prišel zopet gor, razlomil kruh in jedel, in se dolgo pogovarjal, celo do zore, tako da je odšel. 20:12 In mladeniča so pripeljali živega, in so bili nemalo potolaženi. 20:13 Pred tem smo šli na ladjo in odpluli v Assos, kjer smo nameravali sprejmite Pavla: kajti tako je določil, da se je hotel odpraviti peš. 20:14 In ko se je srečal z nami v Asosu, smo ga vzeli in prišli v Mitylene. 20:15 Odpluli smo od tam in naslednji dan prišli proti Hiosu; in naslednji dan smo prispeli na Samos in se zadržali v Trogiliju; in naslednji dan, ko smo prišli v Milet. 20:16 Kajti Pavel se je odločil pluti mimo Efeza, ker ni hotel zapraviti čas v Aziji: kajti pohitel je, če bi mu bilo mogoče, biti pri Jeruzalem na dan binkošti. 20:17 In iz Mileta je poslal v Efez in poklical starešine cerkev. 20:18 In ko so prišli k njemu, jim je rekel: »Veste, od prvi dan, ko sem prišel v Azijo, na kakšen način sem bil pri vas v vseh letnih časih, 20:19 Služiti GOSPODU z vso ponižnostjo in z veliko solzami skušnjave, ki so me doletele zaradi čakanja Judov: 20:20 In kako nisem zadržal ničesar, kar bi vam bilo koristno, a imate vam razodel in vas učil javno in od hiše do hiše, 20:21 Pričuje Judom in tudi Grkom kesanje proti Boga in vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa. 20:22 In zdaj, glej, grem zvezan v duhu v Jeruzalem, ne da bi vedel stvari, ki me bodo tam doletele: 20:23 Razen tega, da Sveti Duh pričuje v vsakem mestu in pravi, da vezi in nadloge me čakajo. 20:24 Toda nobena od teh stvari me ne gane, niti mi življenje ni drago sebe, da bi z veseljem končal svojo pot, in službo, ki sem ga prejel od Gospoda Jezusa, da pričujem za evangelij božja milost. 20:25 In zdaj, glejte, vem, da vsi vi, med katerimi sem šel pridigat božje kraljestvo, ne bo več videlo mojega obraza. 20:26 Zato vas vzamem, da zapišete ta dan, da sem čist od krvi vseh moških. 20:27 Kajti nisem se izogibal temu, da bi vam razglasil vse Božje nasvete. 20:28 Pazite torej nase in na vso čredo ki vas je Sveti Duh postavil za nadzornike, da napajate Božjo cerkev, ki ga je kupil z lastno krvjo. 20:29 Kajti to vem, da bodo po mojem odhodu vstopili hudi volkovi med vami, ne prizanašajoč čredi. 20:30 Tudi sami od vas bodo vstali ljudje, ki bodo govorili sprevržene stvari potegnite učence za seboj. 20:31 Zato pazite in se spomnite, da sem po treh letih prenehal ne svariti vsako noč in dan s solzami. 20:32 Zdaj pa vas, bratje, priporočam Bogu in besedi njegove milosti, ki te more zgraditi in ti dati dediščino med vsemi tisti, ki so posvečeni. 20:33 Nikogar nisem želel srebra, zlata ali obleke. 20:34 Da, sami veste, da so te roke služile meni potrebščine in tistim, ki so bili z menoj. 20:35 Vse sem vam pokazal, kako bi morali vzdrževati to tako trudno slabotnih in se spominjati besed Gospoda Jezusa, kako je rekel: It je bolj blagoslovljen dajati kot prejemati. 20:36 In ko je to rekel, je pokleknil in molil z vsemi. 20:37 In vsi so močno jokali, padli Pavlu na vrat in ga poljubili, 20:38 Najbolj žalosten zaradi besed, ki jih je povedal, da bi videli njegovega obraza ni več. In pospremili so ga do ladje.