Akt
7:1 Tedaj je veliki duhovnik rekel: Ali je temu tako?
7:2 In rekel je: Možje, bratje in očetje, poslušajte; Bog slave
prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden je
živel v Charranu,
7:3 In mu je rekel: "Pojdi iz svoje dežele in iz svojega rodu,
in pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal.
7:4 Nato je prišel iz dežele Kaldejcev in se naselil v Charranu.
in od tam, ko je bil njegov oče mrtev, ga je preselil v to
deželo, v kateri zdaj prebivate.
7:5 In v njem mu ni dal nobene dediščine, ne toliko, da bi določil svojo
nogo: vendar je obljubil, da mu jo bo dal v posest,
in njegovemu semenu za njim, ko še ni imel otrok.
7:6 In Bog je govoril takole, da bo njegovo seme ostalo tujec
zemljišče; in da bi jih spravili v suženjstvo in jih prigovarjali
hudobnih štiristo let.
7:7 In jaz bom sodil narod, ki mu bodo sužnjevali, je rekel Bog:
in potem bodo prišli ven in mi služili na tem mestu.
7:8 In dal mu je zavezo obrezovanja, in tako je Abraham rodil
Izaka in ga obrezal osmi dan; in Izak je rodil Jakoba; in
Jakob je rodil dvanajst patriarhov.
7:9 In patriarhi, ganjeni od zavisti, so prodali Jožefa v Egipt; toda Bog je bil
z njim,
7:10 In rešil ga je iz vseh njegovih stisk in mu dal milost in
modrost v očeh faraona, kralja Egipta; in postavil ga je za guvernerja
nad Egipt in vso njegovo hišo.
7:11 Sedaj je prišla glada nad vso deželo Egipt in Kanaan, in
velika stiska: in naši očetje niso našli hrane.
7:12 Ko pa je Jakob slišal, da je v Egiptu žito, je poslal naše
najprej očetje.
7:13 In drugič je Jožef postal znan svojim bratom; in
Jožefov rod je bil znan faraonu.
7:14 Potem je Jožef poslal in poklical k sebi svojega očeta Jakoba in vse njegove
sorodnih, šestdeset in petnajst duš.
7:15 Tako je Jakob šel v Egipt in umrl, on in naši očetje,
7:16 In so bili odneseni v Sihem in položeni v grob, ki je
Abraham je kupil za nekaj denarja sinov Emmorja, očeta
Sychem.
7:17 Ko pa se je približal čas obljube, na katero je prisegel Bog
Abraham, ljudstvo je raslo in se množilo v Egiptu,
7:18 Dokler ni prišel drug kralj, ki ni poznal Jožefa.
7:19 Enako je prevarantsko ravnal z našimi sorodniki in zlo nas je prevzelo
očetje, tako da so svoje majhne otroke izgnali do konca
morda ne bo živel.
7:20 V tem času je bil rojen Mojzes in je bil izjemno lep in vzgojen
v očetovi hiši tri mesece:
7:21 In ko je bil izgnan, ga je vzela faraonova hči in ga hranila
njega za lastnega sina.
7:22 In Mojzes je bil poučen v vsej modrosti Egipčanov in bil je mogočen
v besedah in v dejanjih.
7:23 In ko je bil star polnih štirideset let, mu je prišlo na srce, da bi ga obiskal
njegovi bratje Izraelovi sinovi.
7:24 In ko je videl, da je eden od njih trpel krivico, ga je branil in se mu maščeval
ki je bil zatiran in udaril Egipčana:
7:25 Kajti domneval je, da bi njegovi bratje razumeli, kako je Bog s svojim
roka bi jih rešila: a niso razumeli.
7:26 In naslednji dan se jim je prikazal, ko so se prepirali, in se je tudi hotel
zopet so jih zbližali in rekli: »Gospodje, vi ste bratje! zakaj ti
narobe drug z drugim?
7:27 Toda tisti, ki je storil krivico svojemu bližnjemu, ga je odgnal, rekoč: Kdo je naredil
ti si vladar in sodnik nad nami?
7:28 Ali me boš ubil, kot si včeraj Egipčana?
7:29 Potem je Mojzes po tej besedi pobegnil in bil tujec v deželi
Madian, kjer je rodil dva sinova.
7:30 In ko je poteklo štirideset let, se mu je prikazalo v
puščava gore Sina Gospodov angel v plamenu ognja v a
grm.
7:31 Ko je Mojzes to videl, se je čudil temu pogledu; in ko se je približal
glej, glas GOSPODOV je prišel do njega,
7:32 rekoč: Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog
Izak in Jakobov Bog. Tedaj je Mojzes trepetal in si ni upal videti.
7:33 Tedaj mu je Gospod rekel: »Sezuj si čevlje z nog
kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja.
7:34 Videl sem, videl sem stisko svojega ljudstva v Egiptu,
in slišal sem njih ječanje in prišel sem dol, da jih rešim. in
zdaj pa pridi, poslal te bom v Egipt.
7:35 Ta Mojzes, ki so ga zavrnili, rekoč: Kdo te je postavil za vladarja in sodnika?
istega je Bog poslal za vladarja in osvoboditelja po roki
angel, ki se mu je prikazal v grmu.
7:36 Pripeljal jih je ven, potem pa je pokazal čudeže in znamenja v
Egiptovski deželi in v Rdečem morju in v puščavi štirideset let.
7:37 To je tisti Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: Prerok
ti bo Gospod, tvoj Bog, obudil od tvojih bratov, kakor je
jaz; njega boste slišali.
7:38 To je on, ki je bil v cerkvi v puščavi z angelom
ki je govoril z njim na gori Sini in z našimi očeti: ki so prejeli
živahne oraklje, ki nam jih je treba dati:
7:39 Koga naši očetje niso hoteli ubogati, ampak so ga vrgli od sebe in noter
njihova srca so se spet obrnila nazaj v Egipt,
7:40 Rekel je Aronu: Naredi nam bogove, da bodo šli pred nami, kajti glede tega Mojzesa,
ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele, ne vemo, kaj je postalo
njega.
7:41 V tistih dneh so naredili tele in žrtvovali maliku,
in se veselili del svojih rok.
7:42 Potem se je Bog obrnil in jih dal, da so častili nebeško vojsko; kot je
je zapisano v knjigi prerokov, O hiša Izraelova, imate
ponudil mi je poklane zveri in žrtve v štiridesetih letih
divjina?
7:43 Da, prevzeli ste Molohov tabernakelj in zvezdo svojega boga
Remphan, figure, ki ste jih naredili, da jih častite: in jaz vas bom nosil
stran od Babilona.
7:44 Naši očetje so imeli tabernakelj pričevanja v puščavi, tako kot on
določil, ko je govoril Mojzesu, naj to naredi po
moda, ki jo je videl.
7:45 Kar so tudi naši očetje, ki so prišli, prinesli z Jezusom v
posesti poganov, ki jih je Bog pregnal izpred obličja našega
očetov do dni Davidovih;
7:46 Ki je našel milost pred Bogom in želel najti tabernakelj za
Jakobov Bog.
7:47 Toda Salomon mu je zgradil hišo.
7:48 Vendar Najvišji ne prebiva v templjih, narejenih z rokami; kot pravijo
prerok,
7:49 Nebo je moj prestol in zemlja je podnožje mojih nog: kakšno hišo boste zgradili
jaz? pravi Gospod: ali kje je kraj mojega počitka?
7:50 Ali ni moja roka naredila vsega tega?
7:51 Vi, trdovratni in neobrezani v srcu in ušesih, vedno se upirate
Sveti Duh: kakor so vaši očetje, tako tudi vi.
7:52 Katerega od prerokov vaši očetje niso preganjali? in imajo
pobil tiste, ki so prej oznanjali prihod Pravičnega; od katerih si
so bili zdaj izdajalci in morilci:
7:53 Ki so prejeli postavo po nareku angelov in niso
obdržal.
7:54 Ko so to slišali, jih je pretreslo srce in oni
škripali vanj z zobmi.
7:55 On pa je, poln Svetega Duha, strmo pogledal v nebo,
in videl Božjo slavo in Jezusa, stoječega na Božji desnici,
7:56 In rekel: Glej, vidim odprta nebesa in Sina človekovega, ki stoji
na božji desnici.
7:57 Nato so zavpili z močnim glasom, zamašili ušesa in zbežali
nanj enodušno,
7:58 In ga vrgli iz mesta in ga kamenjali
spustili svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel.
7:59 In kamenjali so Štefana, ki je klical Boga in rekel: Gospod Jezus!
sprejmi mojega duha.
7:60 In pokleknil je in zavpil z močnim glasom: Gospod, ne pripisuj tega greha
na njihovo odgovornost. In ko je to rekel, je zaspal.