Akt 7:1 Tedaj je veliki duhovnik rekel: Ali je temu tako? 7:2 In rekel je: Možje, bratje in očetje, poslušajte; Bog slave prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden je živel v Charranu, 7:3 In mu je rekel: "Pojdi iz svoje dežele in iz svojega rodu, in pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal. 7:4 Nato je prišel iz dežele Kaldejcev in se naselil v Charranu. in od tam, ko je bil njegov oče mrtev, ga je preselil v to deželo, v kateri zdaj prebivate. 7:5 In v njem mu ni dal nobene dediščine, ne toliko, da bi določil svojo nogo: vendar je obljubil, da mu jo bo dal v posest, in njegovemu semenu za njim, ko še ni imel otrok. 7:6 In Bog je govoril takole, da bo njegovo seme ostalo tujec zemljišče; in da bi jih spravili v suženjstvo in jih prigovarjali hudobnih štiristo let. 7:7 In jaz bom sodil narod, ki mu bodo sužnjevali, je rekel Bog: in potem bodo prišli ven in mi služili na tem mestu. 7:8 In dal mu je zavezo obrezovanja, in tako je Abraham rodil Izaka in ga obrezal osmi dan; in Izak je rodil Jakoba; in Jakob je rodil dvanajst patriarhov. 7:9 In patriarhi, ganjeni od zavisti, so prodali Jožefa v Egipt; toda Bog je bil z njim, 7:10 In rešil ga je iz vseh njegovih stisk in mu dal milost in modrost v očeh faraona, kralja Egipta; in postavil ga je za guvernerja nad Egipt in vso njegovo hišo. 7:11 Sedaj je prišla glada nad vso deželo Egipt in Kanaan, in velika stiska: in naši očetje niso našli hrane. 7:12 Ko pa je Jakob slišal, da je v Egiptu žito, je poslal naše najprej očetje. 7:13 In drugič je Jožef postal znan svojim bratom; in Jožefov rod je bil znan faraonu. 7:14 Potem je Jožef poslal in poklical k sebi svojega očeta Jakoba in vse njegove sorodnih, šestdeset in petnajst duš. 7:15 Tako je Jakob šel v Egipt in umrl, on in naši očetje, 7:16 In so bili odneseni v Sihem in položeni v grob, ki je Abraham je kupil za nekaj denarja sinov Emmorja, očeta Sychem. 7:17 Ko pa se je približal čas obljube, na katero je prisegel Bog Abraham, ljudstvo je raslo in se množilo v Egiptu, 7:18 Dokler ni prišel drug kralj, ki ni poznal Jožefa. 7:19 Enako je prevarantsko ravnal z našimi sorodniki in zlo nas je prevzelo očetje, tako da so svoje majhne otroke izgnali do konca morda ne bo živel. 7:20 V tem času je bil rojen Mojzes in je bil izjemno lep in vzgojen v očetovi hiši tri mesece: 7:21 In ko je bil izgnan, ga je vzela faraonova hči in ga hranila njega za lastnega sina. 7:22 In Mojzes je bil poučen v vsej modrosti Egipčanov in bil je mogočen v besedah in v dejanjih. 7:23 In ko je bil star polnih štirideset let, mu je prišlo na srce, da bi ga obiskal njegovi bratje Izraelovi sinovi. 7:24 In ko je videl, da je eden od njih trpel krivico, ga je branil in se mu maščeval ki je bil zatiran in udaril Egipčana: 7:25 Kajti domneval je, da bi njegovi bratje razumeli, kako je Bog s svojim roka bi jih rešila: a niso razumeli. 7:26 In naslednji dan se jim je prikazal, ko so se prepirali, in se je tudi hotel zopet so jih zbližali in rekli: »Gospodje, vi ste bratje! zakaj ti narobe drug z drugim? 7:27 Toda tisti, ki je storil krivico svojemu bližnjemu, ga je odgnal, rekoč: Kdo je naredil ti si vladar in sodnik nad nami? 7:28 Ali me boš ubil, kot si včeraj Egipčana? 7:29 Potem je Mojzes po tej besedi pobegnil in bil tujec v deželi Madian, kjer je rodil dva sinova. 7:30 In ko je poteklo štirideset let, se mu je prikazalo v puščava gore Sina Gospodov angel v plamenu ognja v a grm. 7:31 Ko je Mojzes to videl, se je čudil temu pogledu; in ko se je približal glej, glas GOSPODOV je prišel do njega, 7:32 rekoč: Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izak in Jakobov Bog. Tedaj je Mojzes trepetal in si ni upal videti. 7:33 Tedaj mu je Gospod rekel: »Sezuj si čevlje z nog kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. 7:34 Videl sem, videl sem stisko svojega ljudstva v Egiptu, in slišal sem njih ječanje in prišel sem dol, da jih rešim. in zdaj pa pridi, poslal te bom v Egipt. 7:35 Ta Mojzes, ki so ga zavrnili, rekoč: Kdo te je postavil za vladarja in sodnika? istega je Bog poslal za vladarja in osvoboditelja po roki angel, ki se mu je prikazal v grmu. 7:36 Pripeljal jih je ven, potem pa je pokazal čudeže in znamenja v Egiptovski deželi in v Rdečem morju in v puščavi štirideset let. 7:37 To je tisti Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: Prerok ti bo Gospod, tvoj Bog, obudil od tvojih bratov, kakor je jaz; njega boste slišali. 7:38 To je on, ki je bil v cerkvi v puščavi z angelom ki je govoril z njim na gori Sini in z našimi očeti: ki so prejeli živahne oraklje, ki nam jih je treba dati: 7:39 Koga naši očetje niso hoteli ubogati, ampak so ga vrgli od sebe in noter njihova srca so se spet obrnila nazaj v Egipt, 7:40 Rekel je Aronu: Naredi nam bogove, da bodo šli pred nami, kajti glede tega Mojzesa, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele, ne vemo, kaj je postalo njega. 7:41 V tistih dneh so naredili tele in žrtvovali maliku, in se veselili del svojih rok. 7:42 Potem se je Bog obrnil in jih dal, da so častili nebeško vojsko; kot je je zapisano v knjigi prerokov, O hiša Izraelova, imate ponudil mi je poklane zveri in žrtve v štiridesetih letih divjina? 7:43 Da, prevzeli ste Molohov tabernakelj in zvezdo svojega boga Remphan, figure, ki ste jih naredili, da jih častite: in jaz vas bom nosil stran od Babilona. 7:44 Naši očetje so imeli tabernakelj pričevanja v puščavi, tako kot on določil, ko je govoril Mojzesu, naj to naredi po moda, ki jo je videl. 7:45 Kar so tudi naši očetje, ki so prišli, prinesli z Jezusom v posesti poganov, ki jih je Bog pregnal izpred obličja našega očetov do dni Davidovih; 7:46 Ki je našel milost pred Bogom in želel najti tabernakelj za Jakobov Bog. 7:47 Toda Salomon mu je zgradil hišo. 7:48 Vendar Najvišji ne prebiva v templjih, narejenih z rokami; kot pravijo prerok, 7:49 Nebo je moj prestol in zemlja je podnožje mojih nog: kakšno hišo boste zgradili jaz? pravi Gospod: ali kje je kraj mojega počitka? 7:50 Ali ni moja roka naredila vsega tega? 7:51 Vi, trdovratni in neobrezani v srcu in ušesih, vedno se upirate Sveti Duh: kakor so vaši očetje, tako tudi vi. 7:52 Katerega od prerokov vaši očetje niso preganjali? in imajo pobil tiste, ki so prej oznanjali prihod Pravičnega; od katerih si so bili zdaj izdajalci in morilci: 7:53 Ki so prejeli postavo po nareku angelov in niso obdržal. 7:54 Ko so to slišali, jih je pretreslo srce in oni škripali vanj z zobmi. 7:55 On pa je, poln Svetega Duha, strmo pogledal v nebo, in videl Božjo slavo in Jezusa, stoječega na Božji desnici, 7:56 In rekel: Glej, vidim odprta nebesa in Sina človekovega, ki stoji na božji desnici. 7:57 Nato so zavpili z močnim glasom, zamašili ušesa in zbežali nanj enodušno, 7:58 In ga vrgli iz mesta in ga kamenjali spustili svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel. 7:59 In kamenjali so Štefana, ki je klical Boga in rekel: Gospod Jezus! sprejmi mojega duha. 7:60 In pokleknil je in zavpil z močnim glasom: Gospod, ne pripisuj tega greha na njihovo odgovornost. In ko je to rekel, je zaspal.