2 Samuel
1:1 To se je zgodilo po Savlovi smrti, ko se je David vrnil
od pokola Amalekov in David je ostal dva dni tam
Ziklag;
1:2 Tretji dan se je zgodilo, da je prišel človek
tabor pred Savlom z raztrganimi oblačili in zemljo na glavi; in
tako se je zgodilo, ko je prišel k Davidu, je padel na zemljo in storil
spoštovanje.
1:3 David mu je rekel: "Od kod prihajaš?" In rekel mu je:
Iz tabora Izraelovega sem ušel.
1:4 David mu je rekel: Kako je šlo? Prosim, povej mi. in
je odgovoril: Da je ljudstvo bežalo pred bitko in mnogi izmed njih
tudi ljudje so padli in mrtvi; in Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva
tudi.
1:5 In David je rekel mladeniču, ki mu je povedal, "Kako to veš."
Sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?
1:6 In mladenič, ki mu je povedal, je rekel: "Kot sem slučajno prišel na goro."
Gilboa, glej, Savel se je naslonil na svoje kopje; in, glej, vozovi in
konjeniki so trdo sledili za njim.
1:7 In ko je pogledal za njim, me je zagledal in me poklical. In jaz
odgovoril: Tukaj sem.
1:8 In rekel mi je: Kdo si ti? In odgovoril sem mu, da sem
Amalekit.
1:9 Spet mi je rekel: »Prosim, stopi name in me ubij.
tesnoba me je prišla, ker je moje življenje še polno v meni.
1:10 Zato sem stopil nanj in ga ubil, ker sem bil prepričan, da ne more
živeti potem, ko je padel: in vzel sem krono, ki je bila na njegovem
glavo in zapestnico, ki je bila na njegovi roki, in ju prinesel sem
mojemu gospodu.
1:11 Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih raztrgal; in prav tako vse
moški, ki so bili z njim:
1:12 In žalovali so, jokali in postili do večera za Savla in za
Jonatan, njegov sin, in za GOSPODOVO ljudstvo in za hišo
Izrael; ker so padli od meča.
1:13 In David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: "Od kod si?" In je
odgovori: Jaz sem sin tujca, Amalečana.
1:14 David mu je rekel: »Kako se nisi bal iztegniti svojega
roko, da uniči GOSPODOVEGA maziljenca?
1:15 In David je poklical enega izmed mladeničev in rekel: »Pojdi blizu in napadi
njega. In udaril ga je, da je umrl.
1:16 David mu je rekel: "Tvoja kri naj bo na tvoji glavi." kajti tvoja usta imajo
pričal proti tebi, rekoč: Ubil sem GOSPODOVEGA maziljenca.
1:17 In David je s to žalostinko objokoval Savla in Jonatana
sin:
1:18 (Prav tako jim je naročil, naj Judove otroke naučijo uporabljati lok:
glej, zapisano je v Jašerjevi knjigi.)
1:19 Lepota Izraela je uničena na tvojih višinah: kako so mogočni
padel!
1:20 Ne pripovedujte v Gatu, ne oznanjujte na ulicah Askelona; da ne bi
hčere Filistejcev se veselijo, da ne bi hčere
neobrezan triumf.
1:21 Vi gore Gilboe, naj ne bo rose in ne bo dežja,
nad vami, niti daritvenih polj: kajti tam je ščit mogočnih
podlo odvrgel Savlov ščit, kot da ne bi bil maziljen
z oljem.
1:22 Iz krvi ubitih, iz maščobe mogočnih, lok
Jonatan se ni obrnil nazaj in Savlov meč se ni vrnil prazen.
1:23 Savel in Jonatan sta bila ljubka in prijetna v svojem življenju in v svojih
smrt niso bili razdeljeni: bili so hitrejši od orlov, bili so
močnejši od levov.
1:24 Izraelove hčere, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel v škrlat,
druge užitke, ki na tvoja oblačila nataknejo zlate okraske.
1:25 Kako so mogočni padli sredi bitke! O Jonathan, ti
bil pobit na tvojih višavah.
1:26 Hudo mi je zaradi tebe, moj brat Jonathan: zelo si prijeten
bil do mene: tvoja ljubezen do mene je bila čudovita, mimo ljubezni do žensk.
1:27 Kako so mogočni padli in orožje vojne poginilo!