2 Samuel 1:1 To se je zgodilo po Savlovi smrti, ko se je David vrnil od pokola Amalekov in David je ostal dva dni tam Ziklag; 1:2 Tretji dan se je zgodilo, da je prišel človek tabor pred Savlom z raztrganimi oblačili in zemljo na glavi; in tako se je zgodilo, ko je prišel k Davidu, je padel na zemljo in storil spoštovanje. 1:3 David mu je rekel: "Od kod prihajaš?" In rekel mu je: Iz tabora Izraelovega sem ušel. 1:4 David mu je rekel: Kako je šlo? Prosim, povej mi. in je odgovoril: Da je ljudstvo bežalo pred bitko in mnogi izmed njih tudi ljudje so padli in mrtvi; in Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva tudi. 1:5 In David je rekel mladeniču, ki mu je povedal, "Kako to veš." Sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva? 1:6 In mladenič, ki mu je povedal, je rekel: "Kot sem slučajno prišel na goro." Gilboa, glej, Savel se je naslonil na svoje kopje; in, glej, vozovi in konjeniki so trdo sledili za njim. 1:7 In ko je pogledal za njim, me je zagledal in me poklical. In jaz odgovoril: Tukaj sem. 1:8 In rekel mi je: Kdo si ti? In odgovoril sem mu, da sem Amalekit. 1:9 Spet mi je rekel: »Prosim, stopi name in me ubij. tesnoba me je prišla, ker je moje življenje še polno v meni. 1:10 Zato sem stopil nanj in ga ubil, ker sem bil prepričan, da ne more živeti potem, ko je padel: in vzel sem krono, ki je bila na njegovem glavo in zapestnico, ki je bila na njegovi roki, in ju prinesel sem mojemu gospodu. 1:11 Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih raztrgal; in prav tako vse moški, ki so bili z njim: 1:12 In žalovali so, jokali in postili do večera za Savla in za Jonatan, njegov sin, in za GOSPODOVO ljudstvo in za hišo Izrael; ker so padli od meča. 1:13 In David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: "Od kod si?" In je odgovori: Jaz sem sin tujca, Amalečana. 1:14 David mu je rekel: »Kako se nisi bal iztegniti svojega roko, da uniči GOSPODOVEGA maziljenca? 1:15 In David je poklical enega izmed mladeničev in rekel: »Pojdi blizu in napadi njega. In udaril ga je, da je umrl. 1:16 David mu je rekel: "Tvoja kri naj bo na tvoji glavi." kajti tvoja usta imajo pričal proti tebi, rekoč: Ubil sem GOSPODOVEGA maziljenca. 1:17 In David je s to žalostinko objokoval Savla in Jonatana sin: 1:18 (Prav tako jim je naročil, naj Judove otroke naučijo uporabljati lok: glej, zapisano je v Jašerjevi knjigi.) 1:19 Lepota Izraela je uničena na tvojih višinah: kako so mogočni padel! 1:20 Ne pripovedujte v Gatu, ne oznanjujte na ulicah Askelona; da ne bi hčere Filistejcev se veselijo, da ne bi hčere neobrezan triumf. 1:21 Vi gore Gilboe, naj ne bo rose in ne bo dežja, nad vami, niti daritvenih polj: kajti tam je ščit mogočnih podlo odvrgel Savlov ščit, kot da ne bi bil maziljen z oljem. 1:22 Iz krvi ubitih, iz maščobe mogočnih, lok Jonatan se ni obrnil nazaj in Savlov meč se ni vrnil prazen. 1:23 Savel in Jonatan sta bila ljubka in prijetna v svojem življenju in v svojih smrt niso bili razdeljeni: bili so hitrejši od orlov, bili so močnejši od levov. 1:24 Izraelove hčere, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel v škrlat, druge užitke, ki na tvoja oblačila nataknejo zlate okraske. 1:25 Kako so mogočni padli sredi bitke! O Jonathan, ti bil pobit na tvojih višavah. 1:26 Hudo mi je zaradi tebe, moj brat Jonathan: zelo si prijeten bil do mene: tvoja ljubezen do mene je bila čudovita, mimo ljubezni do žensk. 1:27 Kako so mogočni padli in orožje vojne poginilo!