2 Makabejcev
7:1 Zgodilo se je tudi, da je bilo vzetih sedem bratov z materjo,
in ga je kralj proti zakonu prisilil, da je okusil prašičje meso in
so bili mučeni z biči in biči.
7:2 Toda eden od tistih, ki je govoril prvi, je rekel takole: Kaj bi vprašal oz
učiti od nas? pripravljeni smo umreti, namesto da bi prekršili zakone
naši očetje.
7:3 Nato je kralj, ki je bil jezen, ukazal narediti ponve in kotle
vroče:
7:4 Ki se je takoj razgrel, je ukazal, da mu odrežejo jezik
ki je prvi spregovoril, in da bi mu odrezal skrajne dele telesa, ostalo
njegovih bratov in njegove matere, ki gledata.
7:5 Zdaj, ko je bil tako pohabljen v vseh svojih članih, mu je ukazal biti
še živega, da bi ga prinesli na ogenj in ga ocvrli v ponvi: in as
hlapi ponve so bili za dober prostor razpršeni, so spodbujali enega
drugi z materjo, da umre moško, rekoč takole,
7:6 Gospod Bog gleda na nas in v resnici nas tolaži, kakor Mojzes
v svoji pesmi, ki je pričala njihovim obrazom, je izjavil, rekoč, In on
bo potolažen v svojih služabnikih.
7:7 Torej, ko je bil prvi po tem številu mrtev, so pripeljali drugega
naredite ga za zasmehovanje: in ko so mu slekli kožo
glavo z lasmi, so ga vprašali: Ali boš jedel, preden boš
kaznovan po vsakem členu tvojega telesa?
7:8 Toda on je odgovoril v svojem jeziku in rekel: Ne. Zato tudi on
prejel naslednjo muko po vrsti, tako kot prejšnjo.
7:9 In ko je bil zadnjič vdihnjen, je rekel: "Kot bes nas prevzameš."
iz tega sedanjega življenja, ampak kralj sveta nas bo obudil,
ki so umrli za njegove postave v večno življenje.
7:10 Za njim je bil tretji osramočen, in ko je bil zahtevan,
iztegnil je jezik, in to prav kmalu, iztegnil roke
moško.
7:11 In rekel pogumno, To sem imel iz nebes; in za njegove zakone I
prezirati jih; in od njega upam, da jih bom spet prejel.
7:12 Tako, da so se kralj in tisti, ki so bili z njim, čudili
mladeničev pogum, za to se ni nič menil za bolečine.
7:13 Zdaj, ko je bil tudi ta človek mrtev, so mučili in pohabili četrtega
na podoben način.
7:14 Torej, ko je bil pripravljen umreti, je rekel takole: Dobro je biti usmrčen
po ljudeh, da pričakujejo upanje od Boga, da bi ga on znova obudil: kot za
ti, ne boš imel vstajenja v življenje.
7:15 Nato so pripeljali tudi petega in ga pohabili.
7:16 Nato je pogledal h kralju in rekel: "Imaš moč nad ljudmi, ti
pokvarljiv si, delaš, kar hočeš; vendar ne mislite, da je naš
narod je zapuščen od Boga;
7:17 Toda počakajte nekaj časa in glejte njegovo veliko moč, kako vas bo mučil
in tvoje seme.
7:18 Za njim so pripeljali tudi šestega, ki je bil pripravljen umreti in rekel: Bodi!
ne prevarani brez razloga: kajti to trpimo sami,
grešili zoper našega Boga: zato se dogajajo čudovite stvari
nas.
7:19 Toda ne mislite, da ste, ki se lotite boja proti Bogu,
bo pobegnil nekaznovan.
7:20 Toda mati je bila nad vsem čudovita in vredna časti
spomin: ko je videla svojih sedem sinov pobiti v razmaku enega
dan ga je nosila z dobrim pogumom zaradi upanja, ki ga je imela
v Gospodu.
7:21 Da, vsakega od njih je opominjala v svojem jeziku, polnem
pogumni duhovi; in razburka svoje ženske misli z moškimi
trebuhu, jim je rekla,
7:22 Ne morem povedati, kako ste prišli v mojo maternico, kajti jaz vam nisem dal diha
niti življenje, niti jaz nisem oblikoval članov vsakega od vas;
7:23 Toda nedvomno Stvarnik sveta, ki je oblikoval generacijo
človek in ugotovil začetek vseh stvari, tudi svojo voljo
usmiljenje vam da zopet dihanje in življenje, kakor se zdaj ne ozirate na svoje
sam zaradi svojih zakonov.
7:24 Zdaj je Antioh, ki se je imel za zaničevanega, in sumil, da je a
očitajočega govora, ko je bil najmlajši še živ, ne le
opominjal z besedami, a tudi s prisegami zagotovil, da bo
tako bogat in srečen človek, če bi se odvrnil od svojih zakonov
očetje; in da bi ga tudi on vzel za svojega prijatelja in mu zaupal
z aferami.
7:25 Ko pa ga mladenič nikakor ni hotel poslušati, je kralj
je poklical svojo mamo in jo opominjal, naj mladeniču svetuje
da mu reši življenje.
7:26 In ko jo je spodbudil z mnogimi besedami, mu je obljubila, da bo
bi svetovala sinu.
7:27 Toda ona se je priklonila proti njemu in se zasmehovala krutemu tiranu,
na ta način govorila v svojem domačem jeziku; O moj sin, usmili se
jaz, ki sem te rodila devet mesecev v svojem telesu in ti dala take tri
let in te hranil in pripeljal do te starosti in
prestal težave izobraževanja.
7:28 Prosim te, moj sin, poglej na nebo in zemljo in vse to
je tam, in upoštevajte, da jih je Bog ustvaril iz stvari, ki jih ni bilo; in
tako je bilo ustvarjeno tudi človeštvo.
7:29 Ne boj se tega mučitelja, ampak vzemi svojega
smrt, da te spet sprejmem v milost s tvojimi brati.
7:30 Medtem ko je še govorila te besede, je mladenič rekel: Komu počakajte
ti za? Ne bom ubogal kraljeve zapovedi, ampak bom ubogal
zapoved postave, ki je bila dana našim očetom po Mojzesu.
7:31 In ti, ki si bil avtor vse hudobije proti Hebrejcem,
ne uide božjim rokam.
7:32 Kajti trpimo zaradi svojih grehov.
7:33 In čeprav bo živi Gospod še malo jezen na nas zaradi našega
kaznovanje in opominjanje, vendar bo spet eno s svojim
služabniki.
7:34 Toda ti, o brezbožni človek, in od vseh drugih najbolj hudobnih, ne bodi dvignjen
brez vzroka, niti napihnjen z negotovimi upi, dvigni roko
proti božjim služabnikom:
7:35 Kajti še nisi ušel sodbi Vsemogočnega Boga, ki vidi
vse stvari.
7:36 Kajti naši bratje, ki so zdaj utrpeli kratko bolečino, so mrtvi
Božja zaveza večnega življenja: a ti po sodbi
Bog bo prejel pravično kazen za tvoj ponos.
7:37 Toda jaz, kot moji bratje, darujem svoje telo in življenje za naše zakone
očetov, prosijoč Boga, da bi se nam hitro usmilil
narod; in da boš z mukami in nadlogami priznal, da on
sam je Bog;
7:38 In da je v meni in mojih bratih jeza Vsemogočnega, ki je
upravičeno prinesel našemu narodu, lahko preneha.
7:39 Kralj, ki je bil v jezi, mu je izročil hujšega kot vsem ostalim in
hudo je sprejel, da se mu posmehujejo.
7:40 Tako je ta človek umrl neomadeževan in je popolnoma zaupal v Gospoda.
7:41 Nazadnje po sinovih je umrla mati.
7:42 Naj bo zdaj dovolj, da smo govorili o malikovalnih praznikih,
in ekstremna mučenja.