2 Makabejcev 7:1 Zgodilo se je tudi, da je bilo vzetih sedem bratov z materjo, in ga je kralj proti zakonu prisilil, da je okusil prašičje meso in so bili mučeni z biči in biči. 7:2 Toda eden od tistih, ki je govoril prvi, je rekel takole: Kaj bi vprašal oz učiti od nas? pripravljeni smo umreti, namesto da bi prekršili zakone naši očetje. 7:3 Nato je kralj, ki je bil jezen, ukazal narediti ponve in kotle vroče: 7:4 Ki se je takoj razgrel, je ukazal, da mu odrežejo jezik ki je prvi spregovoril, in da bi mu odrezal skrajne dele telesa, ostalo njegovih bratov in njegove matere, ki gledata. 7:5 Zdaj, ko je bil tako pohabljen v vseh svojih članih, mu je ukazal biti še živega, da bi ga prinesli na ogenj in ga ocvrli v ponvi: in as hlapi ponve so bili za dober prostor razpršeni, so spodbujali enega drugi z materjo, da umre moško, rekoč takole, 7:6 Gospod Bog gleda na nas in v resnici nas tolaži, kakor Mojzes v svoji pesmi, ki je pričala njihovim obrazom, je izjavil, rekoč, In on bo potolažen v svojih služabnikih. 7:7 Torej, ko je bil prvi po tem številu mrtev, so pripeljali drugega naredite ga za zasmehovanje: in ko so mu slekli kožo glavo z lasmi, so ga vprašali: Ali boš jedel, preden boš kaznovan po vsakem členu tvojega telesa? 7:8 Toda on je odgovoril v svojem jeziku in rekel: Ne. Zato tudi on prejel naslednjo muko po vrsti, tako kot prejšnjo. 7:9 In ko je bil zadnjič vdihnjen, je rekel: "Kot bes nas prevzameš." iz tega sedanjega življenja, ampak kralj sveta nas bo obudil, ki so umrli za njegove postave v večno življenje. 7:10 Za njim je bil tretji osramočen, in ko je bil zahtevan, iztegnil je jezik, in to prav kmalu, iztegnil roke moško. 7:11 In rekel pogumno, To sem imel iz nebes; in za njegove zakone I prezirati jih; in od njega upam, da jih bom spet prejel. 7:12 Tako, da so se kralj in tisti, ki so bili z njim, čudili mladeničev pogum, za to se ni nič menil za bolečine. 7:13 Zdaj, ko je bil tudi ta človek mrtev, so mučili in pohabili četrtega na podoben način. 7:14 Torej, ko je bil pripravljen umreti, je rekel takole: Dobro je biti usmrčen po ljudeh, da pričakujejo upanje od Boga, da bi ga on znova obudil: kot za ti, ne boš imel vstajenja v življenje. 7:15 Nato so pripeljali tudi petega in ga pohabili. 7:16 Nato je pogledal h kralju in rekel: "Imaš moč nad ljudmi, ti pokvarljiv si, delaš, kar hočeš; vendar ne mislite, da je naš narod je zapuščen od Boga; 7:17 Toda počakajte nekaj časa in glejte njegovo veliko moč, kako vas bo mučil in tvoje seme. 7:18 Za njim so pripeljali tudi šestega, ki je bil pripravljen umreti in rekel: Bodi! ne prevarani brez razloga: kajti to trpimo sami, grešili zoper našega Boga: zato se dogajajo čudovite stvari nas. 7:19 Toda ne mislite, da ste, ki se lotite boja proti Bogu, bo pobegnil nekaznovan. 7:20 Toda mati je bila nad vsem čudovita in vredna časti spomin: ko je videla svojih sedem sinov pobiti v razmaku enega dan ga je nosila z dobrim pogumom zaradi upanja, ki ga je imela v Gospodu. 7:21 Da, vsakega od njih je opominjala v svojem jeziku, polnem pogumni duhovi; in razburka svoje ženske misli z moškimi trebuhu, jim je rekla, 7:22 Ne morem povedati, kako ste prišli v mojo maternico, kajti jaz vam nisem dal diha niti življenje, niti jaz nisem oblikoval članov vsakega od vas; 7:23 Toda nedvomno Stvarnik sveta, ki je oblikoval generacijo človek in ugotovil začetek vseh stvari, tudi svojo voljo usmiljenje vam da zopet dihanje in življenje, kakor se zdaj ne ozirate na svoje sam zaradi svojih zakonov. 7:24 Zdaj je Antioh, ki se je imel za zaničevanega, in sumil, da je a očitajočega govora, ko je bil najmlajši še živ, ne le opominjal z besedami, a tudi s prisegami zagotovil, da bo tako bogat in srečen človek, če bi se odvrnil od svojih zakonov očetje; in da bi ga tudi on vzel za svojega prijatelja in mu zaupal z aferami. 7:25 Ko pa ga mladenič nikakor ni hotel poslušati, je kralj je poklical svojo mamo in jo opominjal, naj mladeniču svetuje da mu reši življenje. 7:26 In ko jo je spodbudil z mnogimi besedami, mu je obljubila, da bo bi svetovala sinu. 7:27 Toda ona se je priklonila proti njemu in se zasmehovala krutemu tiranu, na ta način govorila v svojem domačem jeziku; O moj sin, usmili se jaz, ki sem te rodila devet mesecev v svojem telesu in ti dala take tri let in te hranil in pripeljal do te starosti in prestal težave izobraževanja. 7:28 Prosim te, moj sin, poglej na nebo in zemljo in vse to je tam, in upoštevajte, da jih je Bog ustvaril iz stvari, ki jih ni bilo; in tako je bilo ustvarjeno tudi človeštvo. 7:29 Ne boj se tega mučitelja, ampak vzemi svojega smrt, da te spet sprejmem v milost s tvojimi brati. 7:30 Medtem ko je še govorila te besede, je mladenič rekel: Komu počakajte ti za? Ne bom ubogal kraljeve zapovedi, ampak bom ubogal zapoved postave, ki je bila dana našim očetom po Mojzesu. 7:31 In ti, ki si bil avtor vse hudobije proti Hebrejcem, ne uide božjim rokam. 7:32 Kajti trpimo zaradi svojih grehov. 7:33 In čeprav bo živi Gospod še malo jezen na nas zaradi našega kaznovanje in opominjanje, vendar bo spet eno s svojim služabniki. 7:34 Toda ti, o brezbožni človek, in od vseh drugih najbolj hudobnih, ne bodi dvignjen brez vzroka, niti napihnjen z negotovimi upi, dvigni roko proti božjim služabnikom: 7:35 Kajti še nisi ušel sodbi Vsemogočnega Boga, ki vidi vse stvari. 7:36 Kajti naši bratje, ki so zdaj utrpeli kratko bolečino, so mrtvi Božja zaveza večnega življenja: a ti po sodbi Bog bo prejel pravično kazen za tvoj ponos. 7:37 Toda jaz, kot moji bratje, darujem svoje telo in življenje za naše zakone očetov, prosijoč Boga, da bi se nam hitro usmilil narod; in da boš z mukami in nadlogami priznal, da on sam je Bog; 7:38 In da je v meni in mojih bratih jeza Vsemogočnega, ki je upravičeno prinesel našemu narodu, lahko preneha. 7:39 Kralj, ki je bil v jezi, mu je izročil hujšega kot vsem ostalim in hudo je sprejel, da se mu posmehujejo. 7:40 Tako je ta človek umrl neomadeževan in je popolnoma zaupal v Gospoda. 7:41 Nazadnje po sinovih je umrla mati. 7:42 Naj bo zdaj dovolj, da smo govorili o malikovalnih praznikih, in ekstremna mučenja.