2 kralja 7:1 Tedaj je Elizej rekel: Poslušajte besedo GOSPODOVO; Tako pravi GOSPOD, To jutri ob tem času bo prodana mera fine moke za a šekel in dve meri ječmena za šekel pri vratih Samarije. 7:2 Nato je gospod, na čigar roko se je naslonil kralj, odgovoril Božjemu možu in rekel: Glej, če bi GOSPOD naredil okna v nebesih, bi lahko to naredil biti? In rekel je: Glej, videl boš s svojimi očmi, a boš ne jesti tega. 7:3 In tam so bili štirje gobavi moški pri vhodu v vrata rekel drug drugemu, Zakaj bi sedeli tukaj, dokler ne umremo? 7:4 Če rečemo: Vstopimo v mesto, potem je lakota v mestu, in tam bomo umrli: in če bomo mirno sedeli tukaj, bomo tudi umrli. zdaj zatorej pridi, da pademo pred sirsko vojsko: če oni reši nas žive, živeli bomo; in če nas ubijejo, bomo le umrli. 7:5 In vstali so v mraku, da bi šli v tabor Sircev. in ko so prišli do skrajnega dela sirskega tabora, glej, tam ni bilo nobenega človeka. 7:6 Kajti GOSPOD je naredil, da je vojska Sircev slišala hrup vozovi in hrup konj, celo hrup velike vojske: in rekli so drug drugemu: Glej, Izraelov kralj je najemal zoper nas kralji Hetitov in kralji Egipčanov, da pridejo nanje nas. 7:7 Zato so vstali in zbežali v mraku ter zapustili svoje šotore in njihove konje in njihove osle, celo tabor, kakršen je bil, in so pobegnili njihovo življenje. 7:8 In ko so ti gobavci prišli do skrajnega dela taborišča, so odšli v en šotor in jedel in pil ter od tam nosil srebro in zlato in obleko ter šel in ga skril; in spet prišel in vstopil še en šotor in odnesel tudi tja ter šel in ga skril. 7:9 Nato so rekli drug drugemu: "Ni nam dobro; ta dan je dan dobrega." novice, in molčimo: če čakamo do jutranjega svita, nekaj Nadloga bo prišla nad nas: zdaj torej pridi, da gremo in povemo kraljevo gospodinjstvo. 7:10 Tako so prišli in poklicali vratarja mesta, in povedali so jim: rekoč: Prišli smo v tabor Sircev, in glej, ni ga bilo človek tam, niti glas človeka, ampak konji privezani in osli privezani in šotore, kot so bili. 7:11 In poklical je vratarje; in to so povedali kraljevi hiši notri. 7:12 In kralj je ponoči vstal in rekel svojim služabnikom: "Zdaj bom." pokazal, kaj so nam Sirci storili. Vedo, da smo lačni; zato so šli iz tabora, da bi se skrili na polje, rekoč: Ko pridejo iz mesta, jih bomo žive ujeli, in priti v mesto. 7:13 In eden od njegovih služabnikov je odgovoril in rekel: "Naj nekaj vzame, prosim, pet preostalih konj, ki so ostali v mestu, (glej, oni so kakor vsa Izraelova množica, ki je ostala v njem: glej, jaz recimo, enaki so kot vsa množica Izraelcev, ki so porabljeno:) in pošljemo in vidimo. 7:14 Zato so vzeli dva vprežna konja; in kralj je poslal za vojsko Sircev, rekoč: Pojdi in poglej! 7:15 In šli so za njimi do Jordana, in glej, vsa pot je bila polna oblačila in posode, ki so jih Sirci v naglici odvrgli. In sli so se vrnili in povedali kralju. 7:16 In ljudje so šli ven in oropali šotore Sircev. Torej a mera fine moke se je prodajala za šekel in dve meri ječmena za šekel, po GOSPODOVI besedi. 7:17 In kralj je imenoval gospodarja, na čigar roko se je opiral, da ima in ljudstvo je stopilo nanj pri vratih, in on umrl, kot je rekel Božji mož, ki je govoril, ko je kralj prišel dol njega. 7:18 In zgodilo se je, ko je Božji mož govoril kralju, rekoč: Dve meri ječmena za šekel in mera fine moke za a šekel, bo jutri ob tem času pri vratih Samarije: 7:19 In ta gospod je odgovoril božjemu možu in rekel: »Glej, če GOSPOD bi moral narediti okna v nebesih, ali je kaj takega možno? In rekel je, Glej, videl boš s svojimi očmi, jedel pa ne boš. 7:20 In tako se mu je zgodilo, ker so ga ljudje pohodili pri vratih, in umrl je.