2 kralja
2:1 In zgodilo se je, ko je GOSPOD vzel Elija v nebesa z a
vihra, da je šel Elija z Elizejem iz Gilgala.
2:2 In Elija je rekel Elizeju: Prosim, ostani tukaj; kajti GOSPOD je
poslal me je v Betel. In Elizej mu je rekel: Kakor živi GOSPOD in kakor
tvoja duša živi, ne bom te zapustil. Tako so šli v Betel.
2:3 In sinovi prerokov, ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju,
in mu rekel: Veš, da bo Gospod vzel tvojega gospodarja
iz tvoje glave na dan? In rekel je: Da, vem; molči.
2:4 In Elija mu je rekel: Elizej, ostani tukaj, prosim te; za GOSPODA
me je poslal v Jeriho. In rekel je: Kakor živ GOSPOD in kakor tvoj!
duša živi, ne zapustim te. Tako so prišli v Jeriho.
2:5 In sinovi prerokov, ki so bili v Jerihi, so prišli k Elizeju in
mu reče: Ali veš, da bo GOSPOD vzel tvojega gospodarja
tvoja glava danes? In odgovoril je: Da, vem; molči.
2:6 In Elija mu je rekel: »Ostani, prosim, tukaj; kajti GOSPOD je
poslal me je v Jordanijo. In rekel je: Kakor živ GOSPOD in kakor tvoja duša
živi, ne bom te zapustil. In sta šla naprej.
2:7 In petdeset moških izmed preroških sinov je šlo in se postavilo na daleč
off: in onadva sta stala ob Jordanu.
2:8 In Elija je vzel svoj plašč, ga zavil in udaril
vode, in razdelili so se sem in tja, tako da sta šla dva
na suhem terenu.
2:9 In zgodilo se je, ko so šli čez, da je Elija rekel
Elizej, vprašaj, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe.
In Elizej je rekel: Prosim te, naj bo na tebi dvojni delež tvojega duha
jaz.
2:10 In rekel je: Težko si zahteval, vendar, če me vidiš
ko bom vzet od tebe, ti bo tako; če pa ne, ga
ne bo tako.
2:11 In zgodilo se je, ko sta še naprej hodila in se pogovarjala, da je glej,
pojavili so se ognjeni voz in ognjeni konji in ju ločili
oboje narazen; in Elija je šel v viharju v nebo.
2:12 In Elizej je to videl in je zavpil: Moj oče, moj oče, voz
Izrael in njegovi konjeniki. In ni ga videl več: in je vzel
zadrži svoja oblačila in si jih izposodi po dva kosa.
2:13 Vzel je tudi Elijev plašč, ki je padel z njega, in se vrnil nazaj,
in stal ob bregu Jordana;
2:14 In vzel je Elijev plašč, ki je padel z njega, in ga udaril
vode in rekel: Kje je GOSPOD, Elijev Bog? in ko je tudi imel
udaril po vodah, so se razdelile sem in tja; in Elizej je šel
čez.
2:15 In ko so ga videli sinovi prerokov, ki so bili v Jerihi,
rekli so: Elijev duh počiva na Elizeju. In so prišli k sebi
srečali in se mu priklonili do tal.
2:16 Rekli so mu: »Glej, pri tvojih služabnikih je petdeset
močni moški; pusti jih, prosimo te, in poišči svojega gospodarja: da ne
morda ga je Duh GOSPODOV vzel in vrgel nanj
na kakšno goro ali v kakšno dolino. In rekel je: Ne pošiljajte.
2:17 In ko so ga priganjali, dokler ga ni bilo sram, je rekel: Pošlji. Poslali so
torej petdeset mož; in tri dni so ga iskali, pa ga niso našli.
2:18 In ko so spet prišli k njemu (ker je ostal v Jerihi), je rekel
jim: Ali vam nisem rekel: Ne pojdite?
2:19 In možje mesta so rekli Elizeju: Glej, prosim,
položaj tega mesta je prijeten, kot vidi moj gospod; toda voda je
nič in zemlja nerodovitna.
2:20 In rekel je: "Prinesite mi nov vrč in dajte vanj sol." In so
prinesel mu ga.
2:21 In šel je ven k studencu voda in vanjo vrgel sol
tam in rekel: Tako pravi GOSPOD: Ozdravil sem te vode; tam
od tam ne bo več smrti ali nerodovitne zemlje.
2:22 Tako so bile vode ozdravljene do danes, po besedah
Elizeja, kar je govoril.
2:23 In od tam je šel gor v Betel, in ko je šel gor po
iz mesta so prišli majhni otroci in se mu posmehovali,
in mu reče: Pojdi gor, plešasti! pojdi gor, ti plešasta glava.
2:24 In obrnil se je nazaj, jih pogledal in jih preklel v imenu
Gospod. In iz gozda sta prišla dva medveda in se strgala
dvainštirideset otrok od njih.
2:25 Od tam je šel na goro Karmel in se od tam vrnil
Samarija.