2 kralja 2:1 In zgodilo se je, ko je GOSPOD vzel Elija v nebesa z a vihra, da je šel Elija z Elizejem iz Gilgala. 2:2 In Elija je rekel Elizeju: Prosim, ostani tukaj; kajti GOSPOD je poslal me je v Betel. In Elizej mu je rekel: Kakor živi GOSPOD in kakor tvoja duša živi, ne bom te zapustil. Tako so šli v Betel. 2:3 In sinovi prerokov, ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju, in mu rekel: Veš, da bo Gospod vzel tvojega gospodarja iz tvoje glave na dan? In rekel je: Da, vem; molči. 2:4 In Elija mu je rekel: Elizej, ostani tukaj, prosim te; za GOSPODA me je poslal v Jeriho. In rekel je: Kakor živ GOSPOD in kakor tvoj! duša živi, ne zapustim te. Tako so prišli v Jeriho. 2:5 In sinovi prerokov, ki so bili v Jerihi, so prišli k Elizeju in mu reče: Ali veš, da bo GOSPOD vzel tvojega gospodarja tvoja glava danes? In odgovoril je: Da, vem; molči. 2:6 In Elija mu je rekel: »Ostani, prosim, tukaj; kajti GOSPOD je poslal me je v Jordanijo. In rekel je: Kakor živ GOSPOD in kakor tvoja duša živi, ne bom te zapustil. In sta šla naprej. 2:7 In petdeset moških izmed preroških sinov je šlo in se postavilo na daleč off: in onadva sta stala ob Jordanu. 2:8 In Elija je vzel svoj plašč, ga zavil in udaril vode, in razdelili so se sem in tja, tako da sta šla dva na suhem terenu. 2:9 In zgodilo se je, ko so šli čez, da je Elija rekel Elizej, vprašaj, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe. In Elizej je rekel: Prosim te, naj bo na tebi dvojni delež tvojega duha jaz. 2:10 In rekel je: Težko si zahteval, vendar, če me vidiš ko bom vzet od tebe, ti bo tako; če pa ne, ga ne bo tako. 2:11 In zgodilo se je, ko sta še naprej hodila in se pogovarjala, da je glej, pojavili so se ognjeni voz in ognjeni konji in ju ločili oboje narazen; in Elija je šel v viharju v nebo. 2:12 In Elizej je to videl in je zavpil: Moj oče, moj oče, voz Izrael in njegovi konjeniki. In ni ga videl več: in je vzel zadrži svoja oblačila in si jih izposodi po dva kosa. 2:13 Vzel je tudi Elijev plašč, ki je padel z njega, in se vrnil nazaj, in stal ob bregu Jordana; 2:14 In vzel je Elijev plašč, ki je padel z njega, in ga udaril vode in rekel: Kje je GOSPOD, Elijev Bog? in ko je tudi imel udaril po vodah, so se razdelile sem in tja; in Elizej je šel čez. 2:15 In ko so ga videli sinovi prerokov, ki so bili v Jerihi, rekli so: Elijev duh počiva na Elizeju. In so prišli k sebi srečali in se mu priklonili do tal. 2:16 Rekli so mu: »Glej, pri tvojih služabnikih je petdeset močni moški; pusti jih, prosimo te, in poišči svojega gospodarja: da ne morda ga je Duh GOSPODOV vzel in vrgel nanj na kakšno goro ali v kakšno dolino. In rekel je: Ne pošiljajte. 2:17 In ko so ga priganjali, dokler ga ni bilo sram, je rekel: Pošlji. Poslali so torej petdeset mož; in tri dni so ga iskali, pa ga niso našli. 2:18 In ko so spet prišli k njemu (ker je ostal v Jerihi), je rekel jim: Ali vam nisem rekel: Ne pojdite? 2:19 In možje mesta so rekli Elizeju: Glej, prosim, položaj tega mesta je prijeten, kot vidi moj gospod; toda voda je nič in zemlja nerodovitna. 2:20 In rekel je: "Prinesite mi nov vrč in dajte vanj sol." In so prinesel mu ga. 2:21 In šel je ven k studencu voda in vanjo vrgel sol tam in rekel: Tako pravi GOSPOD: Ozdravil sem te vode; tam od tam ne bo več smrti ali nerodovitne zemlje. 2:22 Tako so bile vode ozdravljene do danes, po besedah Elizeja, kar je govoril. 2:23 In od tam je šel gor v Betel, in ko je šel gor po iz mesta so prišli majhni otroci in se mu posmehovali, in mu reče: Pojdi gor, plešasti! pojdi gor, ti plešasta glava. 2:24 In obrnil se je nazaj, jih pogledal in jih preklel v imenu Gospod. In iz gozda sta prišla dva medveda in se strgala dvainštirideset otrok od njih. 2:25 Od tam je šel na goro Karmel in se od tam vrnil Samarija.