2 Ezdra
6:1 In rekel mi je: V začetku, ko je bila ustvarjena zemlja, prej
meje sveta so obstale ali kdaj so zapihali vetrovi,
6:2 Preden je zagrmelo in zasvetlelo, ali kdaj temelji raja
so bili položeni,
6:3 Preden so bile videti čudovite rože ali kadar koli so bile gibljive moči
ustanovljen, preden je bila zbrana nešteta množica angelov
skupaj,
6:4 Ali kdaj so bile višine zraka dvignjene, pred merami
nebesni svod je bil imenovan, ali kdaj so bili dimniki v Sionu vroči,
6:5 In preden so se iskala sedanja leta in ali kdaj izumi
tisti, ki zdaj grešijo, so bili obrnjeni, preden so bili zapečateni, ki so
zbrana vera za zaklad:
6:6 Tedaj sem premislil o teh stvareh in vse so nastale po meni
sam in skozi nikogar drugega: tudi jaz jih bom končal in jih
nihče drug.
6:7 Nato sem odgovoril in rekel: "Kaj bo ločitev od vas."
krat? ali kdaj bo konec prvega in kdaj bo njegov začetek
to sledi?
6:8 In rekel mi je: Od Abrahama do Izaka, ko sta bila Jakob in Ezav
iz njega rojena, Jakobova roka je najprej držala Ezavovo peto.
6:9 Kajti Ezav je konec sveta in Jakob je njegov začetek
sledi.
6:10 Človekova roka je med peto in roko: drugo vprašanje,
Esdras, ne sprašuj.
6:11 Nato sem odgovoril in rekel: "O Gospod, ki vlada medvedom, če sem našel."
milost v tvojih očeh,
6:12 Prosim te, pokaži svojemu služabniku konec svojih znamenj, od katerih si
sinoči me je ločil.
6:13 Tako je odgovoril in mi rekel: Vstani na noge in poslušaj a
mogočno zveneč glas.
6:14 In to bo kot veliko gibanje; ampak kraj, kjer si
stojalo se ne sme premikati.
6:15 In zato, ko govori, ne bojte se, kajti beseda je od
konec, in temelj zemlje se razume.
6:16 In zakaj? ker govor teh stvari trepeta in je ganjen: kajti
ve, da se mora konec teh stvari spremeniti.
6:17 In zgodilo se je, da sem, ko sem to slišal, vstal na noge in
poslušal, in glej, bil je glas, ki je govoril, in zvok
bilo je kakor šum mnogih voda.
6:18 Reklo je: Glej, prihajajo dnevi, ko se bom začel približevati in
obiskati tiste, ki prebivajo na zemlji,
6:19 In začel jih bo spraševati, kaj so storili
nepravično s svojo nepravičnostjo in ko stiska Sion
se izpolni;
6:20 In ko bo svet, ki bo začel izginjati, končan,
potem bom pokazal te znake: knjige bodo odprte pred
nebesni obvod in videli bodo vsi skupaj:
6:21 In enoletni otroci bodo govorili s svojimi glasovi, ženske
z otrokom rodi prezgodaj tri ali štiri mesece
stari in bodo živeli in bodo vstali.
6:22 In nenadoma se bodo posejane površine pokazale nezasajene, polne shrambe
bo nenadoma prazno:
6:23 In trobenta bo dala zvok, ki ga bodo vsi slišali
bo nenadoma strah.
6:24 Takrat se bodo prijatelji borili drug proti drugemu kot sovražniki in
zemlja bo stala v strahu s tistimi, ki prebivajo na njej, izviri
vodnjakov bo stalo in čez tri ure ne bo več
teči.
6:25 Kdorkoli ostane od vsega tega, kar sem ti povedal, bo pobegnil,
in glej moje odrešenje in konec svojega sveta.
6:26 In ljudje, ki so sprejeti, bodo to videli, ki niso okusili smrti
od njihovega rojstva: in srca prebivalcev se bodo spremenila in
spremenila v drug pomen.
6:27 Kajti zlo bo odpravljeno in prevara bo ugasnjena.
6:28 Vera bo cvetela, pokvarjenost bo premagana in
resnica, ki je bila tako dolgo brez sadja, bo razglašena.
6:29 In ko je govoril z mano, glej, malo in malo sem pogledal
njega, pred katerim sem stal.
6:30 In te besede mi je rekel; Prišel sem, da ti pokažem čas
prihajajoča noč.
6:31 Če boš molil še več in se spet postil sedem dni, ti bom povedal
več stvari na dan, kot sem slišal.
6:32 Kajti tvoj glas se sliši pred Najvišjim, kajti Mogočni je videl
tvojo pravičnost, videl je tudi tvojo čistost, ki jo imaš
že od mladosti.
6:33 Zato me je poslal, da ti pokažem vse te stvari in povem
tebi, Bodi tolažen in ne boj se
6:34 In ne hitite s časi, ki so pretekli, da bi mislili prazne stvari, to
ne smete hiteti iz zadnjih časov.
6:35 In zgodilo se je po tem, da sem spet jokal in se postil sedem dni
na enak način, da bi lahko izpolnil tri tedne, ki mi jih je rekel.
6:36 In osmo noč je bilo moje srce spet vznemirjeno v meni in sem začel
govoriti pred Najvišjim.
6:37 Kajti moj duh je bil močno vnet in moja duša je bila v stiski.
6:38 In rekel sem: O Gospod, ti si govoril od začetka stvarjenja,
celo prvi dan, in tako rekel; Naj nastaneta nebo in zemlja; in
tvoja beseda je bila popolno delo.
6:39 In takrat je bil duh in tema in tišina sta bili na vseh straneh;
zvok človekovega glasu še ni bil oblikovan.
6:40 Potem si ukazal, da iz tvojih zakladov zasveti svetla luč,
se lahko pojavi tvoje delo.
6:41 Drugi dan si ustvaril duha nebesnega svoda in
ukazal, naj se loči in razdeli med seboj
vode, da bi se en del dvignil, drugi pa ostal spodaj.
6:42 Tretji dan si ukazal, naj se voda zbere
na sedmem delu zemlje: šest patov si posušil in obdržal
z namenom, da bi nekatere Bog posadil in obdeloval
vam lahko služijo.
6:43 Kajti takoj, ko je tvoja beseda prišla ven, je bilo delo opravljeno.
6:44 Kajti takoj je bilo veliko in nešteto sadov in veliko in
potapljaški užitki za okus in cvetovi nespremenljive barve ter
dišave čudovitega vonja: in to se je zgodilo tretji dan.
6:45 Četrti dan si zapovedal, naj posije sonce in
luna ji daje svetlobo in zvezde naj bodo v redu:
6:46 In dal jim je naročilo, da služijo človeku, kar je bilo treba narediti.
6:47 Na peti dan si rekel do sedmega dela, kjer so vode
so se zbrali, da bi rodila živa bitja, kokoši in
ribe: in tako se je zgodilo.
6:48 Kajti nema voda brez življenja je rodila živa bitja
božja zapoved, da bi vsi ljudje hvalili tvoja čudovita dela.
6:49 Potem si odredil dve živi bitji, eno, ki si ga poklical
Enoh in drugi leviatan;
6:50 In si ločil enega od drugega: za sedmi del, namreč,
kjer je bila voda zbrana skupaj, morda ne bi zadržala obeh.
6:51 Enohu si dal en del, ki je bil posušen tretji dan, da
bival naj bi v istem delu, kjer je tisoč gričev:
6:52 Leviatanu pa si dal sedmi del, in sicer mokroto; in
ohranil si ga, da bi ga požrl, kogar hočeš in kdaj.
6:53 Šesti dan si dal zemlji zapoved, kot prej
ti bi moral roditi zveri, govedo in plazeče se živali:
6:54 In za tem tudi Adama, ki si ga postavil za gospodarja vseh svojih bitij:
iz njega prihajamo vsi in tudi ljudje, ki si jih izvolil.
6:55 Vse to sem povedal pred teboj, o Gospod, ker si ti naredil
svet za naše dobro
6:56 Kar zadeva druge ljudi, ki prav tako izhajajo iz Adama, ste to rekli
niso nič, ampak so podobni pljunku: in si jih primerjal
obilo jih je do kapljice, ki pade iz posode.
6:57 In zdaj, o Gospod, glej te pogane, ki so vedno sloveli kot
nič, začeli so nam gospodariti in nas žreti.
6:58 Mi pa tvoje ljudstvo, ki si ga imenoval svojega prvorojenca, svojega edinca
rojen in tvoj goreči ljubimec sta dana v njihove roke.
6:59 Če je zdaj svet ustvarjen zaradi nas, zakaj nimamo
dedovanje s svetom? kako dolgo bo to zdržalo?