2 Ezdra 6:1 In rekel mi je: V začetku, ko je bila ustvarjena zemlja, prej meje sveta so obstale ali kdaj so zapihali vetrovi, 6:2 Preden je zagrmelo in zasvetlelo, ali kdaj temelji raja so bili položeni, 6:3 Preden so bile videti čudovite rože ali kadar koli so bile gibljive moči ustanovljen, preden je bila zbrana nešteta množica angelov skupaj, 6:4 Ali kdaj so bile višine zraka dvignjene, pred merami nebesni svod je bil imenovan, ali kdaj so bili dimniki v Sionu vroči, 6:5 In preden so se iskala sedanja leta in ali kdaj izumi tisti, ki zdaj grešijo, so bili obrnjeni, preden so bili zapečateni, ki so zbrana vera za zaklad: 6:6 Tedaj sem premislil o teh stvareh in vse so nastale po meni sam in skozi nikogar drugega: tudi jaz jih bom končal in jih nihče drug. 6:7 Nato sem odgovoril in rekel: "Kaj bo ločitev od vas." krat? ali kdaj bo konec prvega in kdaj bo njegov začetek to sledi? 6:8 In rekel mi je: Od Abrahama do Izaka, ko sta bila Jakob in Ezav iz njega rojena, Jakobova roka je najprej držala Ezavovo peto. 6:9 Kajti Ezav je konec sveta in Jakob je njegov začetek sledi. 6:10 Človekova roka je med peto in roko: drugo vprašanje, Esdras, ne sprašuj. 6:11 Nato sem odgovoril in rekel: "O Gospod, ki vlada medvedom, če sem našel." milost v tvojih očeh, 6:12 Prosim te, pokaži svojemu služabniku konec svojih znamenj, od katerih si sinoči me je ločil. 6:13 Tako je odgovoril in mi rekel: Vstani na noge in poslušaj a mogočno zveneč glas. 6:14 In to bo kot veliko gibanje; ampak kraj, kjer si stojalo se ne sme premikati. 6:15 In zato, ko govori, ne bojte se, kajti beseda je od konec, in temelj zemlje se razume. 6:16 In zakaj? ker govor teh stvari trepeta in je ganjen: kajti ve, da se mora konec teh stvari spremeniti. 6:17 In zgodilo se je, da sem, ko sem to slišal, vstal na noge in poslušal, in glej, bil je glas, ki je govoril, in zvok bilo je kakor šum mnogih voda. 6:18 Reklo je: Glej, prihajajo dnevi, ko se bom začel približevati in obiskati tiste, ki prebivajo na zemlji, 6:19 In začel jih bo spraševati, kaj so storili nepravično s svojo nepravičnostjo in ko stiska Sion se izpolni; 6:20 In ko bo svet, ki bo začel izginjati, končan, potem bom pokazal te znake: knjige bodo odprte pred nebesni obvod in videli bodo vsi skupaj: 6:21 In enoletni otroci bodo govorili s svojimi glasovi, ženske z otrokom rodi prezgodaj tri ali štiri mesece stari in bodo živeli in bodo vstali. 6:22 In nenadoma se bodo posejane površine pokazale nezasajene, polne shrambe bo nenadoma prazno: 6:23 In trobenta bo dala zvok, ki ga bodo vsi slišali bo nenadoma strah. 6:24 Takrat se bodo prijatelji borili drug proti drugemu kot sovražniki in zemlja bo stala v strahu s tistimi, ki prebivajo na njej, izviri vodnjakov bo stalo in čez tri ure ne bo več teči. 6:25 Kdorkoli ostane od vsega tega, kar sem ti povedal, bo pobegnil, in glej moje odrešenje in konec svojega sveta. 6:26 In ljudje, ki so sprejeti, bodo to videli, ki niso okusili smrti od njihovega rojstva: in srca prebivalcev se bodo spremenila in spremenila v drug pomen. 6:27 Kajti zlo bo odpravljeno in prevara bo ugasnjena. 6:28 Vera bo cvetela, pokvarjenost bo premagana in resnica, ki je bila tako dolgo brez sadja, bo razglašena. 6:29 In ko je govoril z mano, glej, malo in malo sem pogledal njega, pred katerim sem stal. 6:30 In te besede mi je rekel; Prišel sem, da ti pokažem čas prihajajoča noč. 6:31 Če boš molil še več in se spet postil sedem dni, ti bom povedal več stvari na dan, kot sem slišal. 6:32 Kajti tvoj glas se sliši pred Najvišjim, kajti Mogočni je videl tvojo pravičnost, videl je tudi tvojo čistost, ki jo imaš že od mladosti. 6:33 Zato me je poslal, da ti pokažem vse te stvari in povem tebi, Bodi tolažen in ne boj se 6:34 In ne hitite s časi, ki so pretekli, da bi mislili prazne stvari, to ne smete hiteti iz zadnjih časov. 6:35 In zgodilo se je po tem, da sem spet jokal in se postil sedem dni na enak način, da bi lahko izpolnil tri tedne, ki mi jih je rekel. 6:36 In osmo noč je bilo moje srce spet vznemirjeno v meni in sem začel govoriti pred Najvišjim. 6:37 Kajti moj duh je bil močno vnet in moja duša je bila v stiski. 6:38 In rekel sem: O Gospod, ti si govoril od začetka stvarjenja, celo prvi dan, in tako rekel; Naj nastaneta nebo in zemlja; in tvoja beseda je bila popolno delo. 6:39 In takrat je bil duh in tema in tišina sta bili na vseh straneh; zvok človekovega glasu še ni bil oblikovan. 6:40 Potem si ukazal, da iz tvojih zakladov zasveti svetla luč, se lahko pojavi tvoje delo. 6:41 Drugi dan si ustvaril duha nebesnega svoda in ukazal, naj se loči in razdeli med seboj vode, da bi se en del dvignil, drugi pa ostal spodaj. 6:42 Tretji dan si ukazal, naj se voda zbere na sedmem delu zemlje: šest patov si posušil in obdržal z namenom, da bi nekatere Bog posadil in obdeloval vam lahko služijo. 6:43 Kajti takoj, ko je tvoja beseda prišla ven, je bilo delo opravljeno. 6:44 Kajti takoj je bilo veliko in nešteto sadov in veliko in potapljaški užitki za okus in cvetovi nespremenljive barve ter dišave čudovitega vonja: in to se je zgodilo tretji dan. 6:45 Četrti dan si zapovedal, naj posije sonce in luna ji daje svetlobo in zvezde naj bodo v redu: 6:46 In dal jim je naročilo, da služijo človeku, kar je bilo treba narediti. 6:47 Na peti dan si rekel do sedmega dela, kjer so vode so se zbrali, da bi rodila živa bitja, kokoši in ribe: in tako se je zgodilo. 6:48 Kajti nema voda brez življenja je rodila živa bitja božja zapoved, da bi vsi ljudje hvalili tvoja čudovita dela. 6:49 Potem si odredil dve živi bitji, eno, ki si ga poklical Enoh in drugi leviatan; 6:50 In si ločil enega od drugega: za sedmi del, namreč, kjer je bila voda zbrana skupaj, morda ne bi zadržala obeh. 6:51 Enohu si dal en del, ki je bil posušen tretji dan, da bival naj bi v istem delu, kjer je tisoč gričev: 6:52 Leviatanu pa si dal sedmi del, in sicer mokroto; in ohranil si ga, da bi ga požrl, kogar hočeš in kdaj. 6:53 Šesti dan si dal zemlji zapoved, kot prej ti bi moral roditi zveri, govedo in plazeče se živali: 6:54 In za tem tudi Adama, ki si ga postavil za gospodarja vseh svojih bitij: iz njega prihajamo vsi in tudi ljudje, ki si jih izvolil. 6:55 Vse to sem povedal pred teboj, o Gospod, ker si ti naredil svet za naše dobro 6:56 Kar zadeva druge ljudi, ki prav tako izhajajo iz Adama, ste to rekli niso nič, ampak so podobni pljunku: in si jih primerjal obilo jih je do kapljice, ki pade iz posode. 6:57 In zdaj, o Gospod, glej te pogane, ki so vedno sloveli kot nič, začeli so nam gospodariti in nas žreti. 6:58 Mi pa tvoje ljudstvo, ki si ga imenoval svojega prvorojenca, svojega edinca rojen in tvoj goreči ljubimec sta dana v njihove roke. 6:59 Če je zdaj svet ustvarjen zaradi nas, zakaj nimamo dedovanje s svetom? kako dolgo bo to zdržalo?