2 Korinčanom
6:1 Mi torej, kot delavci skupaj z njim, tudi vas prosimo, da sprejmete
ne božja milost zaman.
6:2 (Kajti pravi: Slišal sem te ob času sprejetem in na dan
zveličanje sem ti pomagal: glej, zdaj je pravi čas;
glej, zdaj je dan odrešenja.)
6:3 Brez zamere v ničemer, da se ministrstvo ne bi obtožilo.
6:4 Toda v vsem se priznavamo kot Božji služabniki, v marsičem
potrpežljivost, v stiskah, v stiski, v stiskah,
6:5 V udarcih, v ječah, v nemirih, v porodih, v opazovanjih, v
postenje;
6:6 S čistostjo, s spoznanjem, s potrpežljivostjo, z dobroto, po Svetem
Duh, po nehlinjeni ljubezni,
6:7 Z besedo resnice, z Božjo močjo, z orožjem
pravičnost na desnici in na levici,
6:8 S častjo in sramoto, z zlobnim glasom in dobrim glasom: kot sleparji,
in vendar res;
6:9 Kot neznano, a vendar dobro znano; kot umirajoči, in glej, živimo; kot
kaznovan in ne umorjen;
6:10 Tako žalostni, a vedno veseli; kot ubogi, vendar mnoge bogatijo; kot
nimajo ničesar, a imajo vse stvari.
6:11 O vi Korinčani, naša usta so odprta za vas, naše srce je razširjeno.
6:12 Niso vam tesno v nas, ampak vam je tesno v vaših lastnih črevesjih.
6:13 Zdaj za povračilo v istem, (govorim kot svojim otrokom), bodite vi
tudi povečan.
6:14 Ne bodite vpreženi v neenak jarem z neverniki: za kakšno občestvo
ali je pravičnost s krivico? in kakšno občestvo ima luč
s temo?
6:15 In kakšno soglasje ima Kristus z Belialom? ali kateri del ima to
veruje z nevernikom?
6:16 In kakšen dogovor ima Božji tempelj z maliki? kajti ti si
tempelj živega Boga; kakor je rekel Bog, Prebival bom v njih in
hodi v njih; in jaz jim bom Bog in oni bodo moje ljudstvo.
6:17 Zato pojdite iz njihove sredine in se ločite, pravi Gospod,
in ne dotikajte se nečistega; in sprejel te bom,
6:18 In vam bom oče, in vi boste moji sinovi in hčere,
pravi Gospod vsemogočni.