2 Korinčanom 6:1 Mi torej, kot delavci skupaj z njim, tudi vas prosimo, da sprejmete ne božja milost zaman. 6:2 (Kajti pravi: Slišal sem te ob času sprejetem in na dan zveličanje sem ti pomagal: glej, zdaj je pravi čas; glej, zdaj je dan odrešenja.) 6:3 Brez zamere v ničemer, da se ministrstvo ne bi obtožilo. 6:4 Toda v vsem se priznavamo kot Božji služabniki, v marsičem potrpežljivost, v stiskah, v stiski, v stiskah, 6:5 V udarcih, v ječah, v nemirih, v porodih, v opazovanjih, v postenje; 6:6 S čistostjo, s spoznanjem, s potrpežljivostjo, z dobroto, po Svetem Duh, po nehlinjeni ljubezni, 6:7 Z besedo resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravičnost na desnici in na levici, 6:8 S častjo in sramoto, z zlobnim glasom in dobrim glasom: kot sleparji, in vendar res; 6:9 Kot neznano, a vendar dobro znano; kot umirajoči, in glej, živimo; kot kaznovan in ne umorjen; 6:10 Tako žalostni, a vedno veseli; kot ubogi, vendar mnoge bogatijo; kot nimajo ničesar, a imajo vse stvari. 6:11 O vi Korinčani, naša usta so odprta za vas, naše srce je razširjeno. 6:12 Niso vam tesno v nas, ampak vam je tesno v vaših lastnih črevesjih. 6:13 Zdaj za povračilo v istem, (govorim kot svojim otrokom), bodite vi tudi povečan. 6:14 Ne bodite vpreženi v neenak jarem z neverniki: za kakšno občestvo ali je pravičnost s krivico? in kakšno občestvo ima luč s temo? 6:15 In kakšno soglasje ima Kristus z Belialom? ali kateri del ima to veruje z nevernikom? 6:16 In kakšen dogovor ima Božji tempelj z maliki? kajti ti si tempelj živega Boga; kakor je rekel Bog, Prebival bom v njih in hodi v njih; in jaz jim bom Bog in oni bodo moje ljudstvo. 6:17 Zato pojdite iz njihove sredine in se ločite, pravi Gospod, in ne dotikajte se nečistega; in sprejel te bom, 6:18 In vam bom oče, in vi boste moji sinovi in hčere, pravi Gospod vsemogočni.