2 Korinčanom
2:1 Toda to sem sklenil pri sebi, da ne bom več prišel k tebi
težo.
2:2 Kajti če vas jaz obžalujem, kdo je potem tisti, ki me razveseljuje, če ne
isto, ki mi je žal?
2:3 In to isto sem vam napisal, da ne bi imel žalosti, ko pridem
od njih, ki bi se jih moral veseliti; imeti zaupanje v vse vas, to
moje veselje je veselje vseh vas.
2:4 Kajti iz velike stiske in tesnobe srca sem vam pisal
veliko solz; ne zato, da bi bili žalostni, ampak da bi vedeli
ljubezen, ki jo imam do tebe v izobilju.
2:5 Če pa je kdo povzročil žalost, ni razžalostil mene, ampak delno: to
Morda vam ne bom zaračunal preveč.
2:6 Takšnemu človeku zadostuje ta kazen, ki je bila naložena
veliko.
2:7 Torej, nasprotno, raje mu odpustite in ga potolažite,
da ne bi morda takega pogoltnila prevelika žalost.
2:8 Zato vas rotim, da potrdite svojo ljubezen do njega.
2:9 Kajti s tem namenom sem tudi pisal, da bi lahko izvedel dokaz o tebi,
ali ste poslušni v vsem.
2:10 Komur vi kar koli odpustite, odpuščam tudi jaz: kajti če sem kaj odpustil
stvar, komur sem jo odpustil, sem zaradi tebe odpustil v osebi
Kristusa;
2:11 Da nas Satan ne bi izkoristil, kajti njegovega ne poznamo
naprave.
2:12 Poleg tega, ko sem prišel v Troado oznanjat Kristusov evangelij, in vrata
mi je odprl Gospod,
2:13 V svojem duhu nisem imel počitka, ker nisem našel svojega brata Tita, ampak
ko sem se poslovil od njih, sem šel od tam v Makedonijo.
2:14 Hvala Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu,
in povsod po nas razodeva vonj svojega znanja.
2:15 Kajti Bogu smo sladek Kristusov vonj v tistih, ki so odrešeni,
in v njih, ki poginejo:
2:16 Za enega smo smrtni vonj do smrti; in drugemu
okus življenja v življenje. In kdo zadostuje za te stvari?
2:17 Kajti mi nismo takšni, ki kvarijo Božjo besedo, temveč od
iskrenost, ampak kot od Boga, pred Bogom govorimo v Kristusu.