2 Korinčanom 2:1 Toda to sem sklenil pri sebi, da ne bom več prišel k tebi težo. 2:2 Kajti če vas jaz obžalujem, kdo je potem tisti, ki me razveseljuje, če ne isto, ki mi je žal? 2:3 In to isto sem vam napisal, da ne bi imel žalosti, ko pridem od njih, ki bi se jih moral veseliti; imeti zaupanje v vse vas, to moje veselje je veselje vseh vas. 2:4 Kajti iz velike stiske in tesnobe srca sem vam pisal veliko solz; ne zato, da bi bili žalostni, ampak da bi vedeli ljubezen, ki jo imam do tebe v izobilju. 2:5 Če pa je kdo povzročil žalost, ni razžalostil mene, ampak delno: to Morda vam ne bom zaračunal preveč. 2:6 Takšnemu človeku zadostuje ta kazen, ki je bila naložena veliko. 2:7 Torej, nasprotno, raje mu odpustite in ga potolažite, da ne bi morda takega pogoltnila prevelika žalost. 2:8 Zato vas rotim, da potrdite svojo ljubezen do njega. 2:9 Kajti s tem namenom sem tudi pisal, da bi lahko izvedel dokaz o tebi, ali ste poslušni v vsem. 2:10 Komur vi kar koli odpustite, odpuščam tudi jaz: kajti če sem kaj odpustil stvar, komur sem jo odpustil, sem zaradi tebe odpustil v osebi Kristusa; 2:11 Da nas Satan ne bi izkoristil, kajti njegovega ne poznamo naprave. 2:12 Poleg tega, ko sem prišel v Troado oznanjat Kristusov evangelij, in vrata mi je odprl Gospod, 2:13 V svojem duhu nisem imel počitka, ker nisem našel svojega brata Tita, ampak ko sem se poslovil od njih, sem šel od tam v Makedonijo. 2:14 Hvala Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu, in povsod po nas razodeva vonj svojega znanja. 2:15 Kajti Bogu smo sladek Kristusov vonj v tistih, ki so odrešeni, in v njih, ki poginejo: 2:16 Za enega smo smrtni vonj do smrti; in drugemu okus življenja v življenje. In kdo zadostuje za te stvari? 2:17 Kajti mi nismo takšni, ki kvarijo Božjo besedo, temveč od iskrenost, ampak kot od Boga, pred Bogom govorimo v Kristusu.