1 Tesaloničanom 2:1 Kajti sami, bratje, veste, da smo vstopili k vam, da ni bilo zaman: 2:2 Toda tudi po tem smo prej trpeli in bili sramotni prosili, kot veste, v Filipih, smo bili drzni v našem Bogu govoriti vam božji evangelij z veliko trditvijo. 2:3 Kajti naš opomin ni bil iz prevare, niti iz nečistosti, niti iz zvijače: 2:4 Toda kot nam je Bog dovolil, da nam zaupa evangelij, celo tako govorimo; ne kot ugajanje ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca. 2:5 Kajti nikoli nismo uporabili laskavih besed, kot veste, niti a ogrlica pohlepa; Bog je priča: 2:6 Ne od ljudi nismo iskali slave, ne od vas, ne od drugih, ko smo bi lahko bili obremenjujoči, kot Kristusovi apostoli. 2:7 Vendar smo bili nežni med vami, tako kot dojilja skrbi za svoje otroke. 2:8 Ker smo si vas torej srčno želeli, smo bili pripravljeni imeti vam posredovali ne le Božji evangelij, ampak tudi naše lastne duše, ker si nam bil drag. 2:9 Kajti spomnite se, bratje, našega truda in truda: za delovno noč in dan, ker nikomur od vas ne bi bili v breme, smo pridigali vam božji evangelij. 2:10 Vi ste priče in Bog tudi, kako smo sveti, pravični in neoporečni obnašali smo se med vami, ki verujete: 2:11 Kot veste, kako smo opominjali, tolažili in obtoževali vsakega izmed vas, kakor oče svoje otroke, 2:12 Da bi živeli vredno Boga, ki vas je poklical v svoje kraljestvo in slavo. 2:13 Tudi zaradi tega se nenehno zahvaljujemo Bogu, ker, ko vi prejeli Božjo besedo, ki ste jo slišali od nas, niste je sprejeli kot človeška beseda, ampak kakor je v resnici Božja beseda, ki učinkovito deluje tudi v vas, ki verujete. 2:14 Kajti vi, bratje, ste postali sledilci Božjih cerkva, ki so v Judeja je v Kristusu Jezusu, kajti tudi vi ste podobno trpeli vaši lastni rojaki, tako kot imajo za Jude: 2:15 Ki so ubili Gospoda Jezusa in svoje lastne preroke in so nas preganjal; in ne ugajajo Bogu in so v nasprotju z vsemi ljudmi: 2:16 Prepoveduje nam govoriti s pogani, da bi se lahko rešili, napolnili vselej popravi svoje grehe, kajti jeza je prišla nadnje do skrajnosti. 2:17 Toda mi, bratje, vzeti od vas za kratek čas v navzočnosti, ne v srcu si je še bolj prizadeval videti tvoj obraz z velikim želja. 2:18 Zato bi prišli k vam, jaz, Pavel, enkrat in spet; ampak Satan nas je oviral. 2:19 Kajti kaj je naše upanje, ali veselje, ali venec veselja? Ali sploh nisi noter prisotnost našega Gospoda Jezusa Kristusa ob njegovem prihodu? 2:20 Kajti vi ste naša slava in veselje.