1 Tesaloničanom
2:1 Kajti sami, bratje, veste, da smo vstopili k vam, da ni bilo
zaman:
2:2 Toda tudi po tem smo prej trpeli in bili sramotni
prosili, kot veste, v Filipih, smo bili drzni v našem Bogu govoriti
vam božji evangelij z veliko trditvijo.
2:3 Kajti naš opomin ni bil iz prevare, niti iz nečistosti, niti iz zvijače:
2:4 Toda kot nam je Bog dovolil, da nam zaupa evangelij, celo
tako govorimo; ne kot ugajanje ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca.
2:5 Kajti nikoli nismo uporabili laskavih besed, kot veste, niti a
ogrlica pohlepa; Bog je priča:
2:6 Ne od ljudi nismo iskali slave, ne od vas, ne od drugih, ko smo
bi lahko bili obremenjujoči, kot Kristusovi apostoli.
2:7 Vendar smo bili nežni med vami, tako kot dojilja skrbi za svoje otroke.
2:8 Ker smo si vas torej srčno želeli, smo bili pripravljeni imeti
vam posredovali ne le Božji evangelij, ampak tudi naše lastne duše,
ker si nam bil drag.
2:9 Kajti spomnite se, bratje, našega truda in truda: za delovno noč
in dan, ker nikomur od vas ne bi bili v breme, smo pridigali
vam božji evangelij.
2:10 Vi ste priče in Bog tudi, kako smo sveti, pravični in neoporečni
obnašali smo se med vami, ki verujete:
2:11 Kot veste, kako smo opominjali, tolažili in obtoževali vsakega izmed vas,
kakor oče svoje otroke,
2:12 Da bi živeli vredno Boga, ki vas je poklical v svoje kraljestvo
in slavo.
2:13 Tudi zaradi tega se nenehno zahvaljujemo Bogu, ker, ko vi
prejeli Božjo besedo, ki ste jo slišali od nas, niste je sprejeli kot
človeška beseda, ampak kakor je v resnici Božja beseda, ki učinkovito
deluje tudi v vas, ki verujete.
2:14 Kajti vi, bratje, ste postali sledilci Božjih cerkva, ki so v
Judeja je v Kristusu Jezusu, kajti tudi vi ste podobno trpeli
vaši lastni rojaki, tako kot imajo za Jude:
2:15 Ki so ubili Gospoda Jezusa in svoje lastne preroke in so
nas preganjal; in ne ugajajo Bogu in so v nasprotju z vsemi ljudmi:
2:16 Prepoveduje nam govoriti s pogani, da bi se lahko rešili, napolnili
vselej popravi svoje grehe, kajti jeza je prišla nadnje do skrajnosti.
2:17 Toda mi, bratje, vzeti od vas za kratek čas v navzočnosti, ne
v srcu si je še bolj prizadeval videti tvoj obraz z velikim
želja.
2:18 Zato bi prišli k vam, jaz, Pavel, enkrat in spet; ampak
Satan nas je oviral.
2:19 Kajti kaj je naše upanje, ali veselje, ali venec veselja? Ali sploh nisi noter
prisotnost našega Gospoda Jezusa Kristusa ob njegovem prihodu?
2:20 Kajti vi ste naša slava in veselje.