1 Samuel
20:1 In David je pobegnil iz Naiota v Rami in prišel in rekel Jonatanu:
Kaj sem naredil? kaj je moja krivica? in kaj je moj greh pred tvojim
oče, da išče moje življenje?
20:2 In rekel mu je, Bog ne daj! ne boš umrl: glej, moj oče
ne bo storil nič velikega ali majhnega, ampak da mi bo pokazal: in
zakaj bi moj oče to skrival pred menoj? ni tako.
20:3 Poleg tega je David prisegel in rekel: »Tvoj oče zagotovo ve, da sem
so našli milost v tvojih očeh; in reče: Jonatan naj ne ve
to, da ne bo žalosten, ampak res, kakor živi GOSPOD in kakor tvoja duša
živi, le korak je med mano in smrtjo.
20:4 Tedaj je Jonatan rekel Davidu: "Kar koli si želi tvoja duša, bom poravnal."
naredi to zate.
20:5 In David je rekel Jonatanu: Glej, jutri je nova luna in jaz
ne bi smel zamuditi, da bi sedel s kraljem pri mizi; toda izpustite me, da lahko
skril se bom na polju do večera tretji dan.
20:6 Če me bo tvoj oče sploh pogrešal, reci, David je resno prosil za dopust
me, da bi lahko tekel v Betlehem, svoje mesto: kajti tam je vsako leto
tam žrtvovati za vso družino.
20:7 Če tako reče: Dobro je; tvoj služabnik bo imel mir: če pa je
zelo jezen, potem bodite prepričani, da zlo določa on.
20:8 Zato bodi prijazen do svojega služabnika; saj si prinesel
tvojega služabnika v GOSPODOVO zavezo s teboj; ne glede na to, če
krivica je v meni, ubij me sam; zakaj bi moral prinesti
jaz tvojemu očetu?
20:9 In Jonatan je rekel: "Daleč od tebe, kajti če bi to zagotovo vedel."
je moj oče določil, da bo prišlo zlo nadte, potem ne bi jaz
povej ti?
20:10 Nato je David rekel Jonatanu: Kdo mi bo povedal? ali kaj če tvoj oče
ti grobo odgovorim?
20:11 Jonatan je rekel Davidu: "Pridi, pojdimo na polje."
In odšla sta oba na polje.
20:12 In Jonatan je rekel Davidu: "Gospod, Bog Izraelov, ko sem zatrobil."
moj oče bo jutri vsak čas ali tretji dan, in glej, če
Davidu bo dobro, in potem ti ne pošljem in tega ne razglasim
ti;
20:13 GOSPOD naj naredi tako in še veliko več Jonatanu, vendar če je všeč mojemu očetu
storiti hudo, potem ti bom pokazal in te poslal proč, da si
pojdite v miru in GOSPOD bodi s teboj, kakor je bil z menoj
oče.
20:14 In ne boš mi izkazoval prijaznosti le, dokler sem še živ
GOSPOD, da ne umrem:
20:15 Ampak tudi ne boš odrezal svoje dobrote iz moje hiše za vedno: ne,
ne takrat, ko bo GOSPOD iztrebil Davidove sovražnike vsakega od njih
obličje zemlje.
20:16 Tako je Jonatan sklenil zavezo z Davidovo hišo, rekoč: Naj
GOSPOD to celo zahteva od Davidovih sovražnikov.
20:17 In Jonatan je povzročil, da je David znova prisegel, ker ga je ljubil
ljubil ga je tako, kot je ljubil svojo dušo.
20:18 Potem je Jonatan rekel Davidu: Jutri je mlaj, in ti boš
zamudite, ker bo vaš sedež prazen.
20:19 In ko boš ostal tri dni, boš šel hitro dol,
in pridi na kraj, kjer si se skril, ko si bil posel
je bil v roki in bo ostal ob kamnu Ezel.
20:20 In izstrelil bom tri puščice ob njeni strani, kot da bi streljal na
označiti.
20:21 In glej, poslal bom fanta z besedami: Pojdi, poišči puščice. Če jaz
izrecno reci fantu: Glej, puščice so na tej strani tebe,
vzemite jih; tedaj pridi ti, kajti mir ti je in nič hudega; kot
GOSPOD živi.
20:22 Če pa takole rečem mladeniču, Glej, puščice so onstran
ti; pojdi, kajti GOSPOD te je odpustil.
20:23 In kar zadeva zadevo, o kateri sva govorila ti in jaz, glej,
GOSPOD bodi med tabo in menoj na veke.
20:24 Tako se je David skril na polje; in ko je prišla nova luna, je
kralj ga je posadil, da je jedel meso.
20:25 In kralj je sedel na svojem sedežu, kot včasih, celo na sedežu poleg
in Jonatan je vstal, Abner pa je sedel poleg Savla in Davida
mesto je bilo prazno.
20:26 Toda Savel tisti dan ni rekel ničesar, kajti mislil je:
Nekaj ga je zadelo, ni čist; sigurno ni čist.
20:27 In zgodilo se je naslednji dan, ki je bil drugi dan
mesec, da je bilo Davidovo mesto prazno; in Savel je rekel Jonatanu svoje
sin, zato Jesejev sin ne pride k jedi niti včeraj,
niti danes?
20:28 Jonatan je Savlu odgovoril: »David me je resno prosil za dovoljenje, da grem tja
Betlehem:
20:29 In rekel je: "Pustite me, prosim." kajti naša družina se žrtvuje
mesto; in moj brat, ukazal mi je, da sem tam: in zdaj, če
Našel sem milost v tvojih očeh, pusti mi, prosim, da pobegnem in vidim
moji bratje. Zato ne pride h kraljevi mizi.
20:30 Tedaj se je Savel razjezil nad Jonatanom in mu je rekel:
Ti sin perverzne uporne ženske, ali ne vem, da si
izbral Jesejevega sina v svojo zmedo in v zmedo
golote tvoje matere?
20:31 Dokler bo Jesejev sin živel na zemlji, ne boš
utrdi se, niti tvoje kraljestvo. Zato zdaj pošlji in ga pripelji tja
jaz, ker bo zagotovo umrl.
20:32 Jonatan je odgovoril Savlu, svojemu očetu, in mu rekel: "Zato."
ga bodo ubili? kaj je naredil?
20:33 In Savel je vanj vrgel kopje, da bi ga udaril; pri čemer je Jonatan vedel, da
njegov oče je bil odločen, da ubije Davida.
20:34 Tako je Jonatan v hudi jezi vstal od mize in ni jedel mesa
drugi dan v mesecu: bil je namreč žalosten zaradi Davida, ker je njegov
oče ga je osramotil.
20:35 In zgodilo se je zjutraj, da je Jonatan šel ven v
polje ob času, ki je bil določen z Davidom, in mali fant z njim.
20:36 In rekel je svojemu fantu: Teci, poišči zdaj puščice, ki jih izstreljujem.
In ko je fant tekel, je izstrelil puščico mimo njega.
20:37 In ko je fant prišel do mesta, kjer je bila puščica, ki jo je imel Jonatan
strel, je Jonathan zavpil za fantom in rekel: Ali ni puščica onstran
ti?
20:38 In Jonatan je zavpil za fantom: Hitro, hiti, ne zadržuj se. in
Jonatanov fant je zbral puščice in prišel k svojemu gospodarju.
20:39 Toda fant ni vedel ničesar: le Jonatan in David sta vedela za zadevo.
20:40 Jonatan je dal svoje topništvo svojemu fantu in mu rekel: "Pojdi,
odnesite jih v mesto.
20:41 In takoj ko je fant odšel, je David vstal iz mesta proti
proti jugu in padel z obrazom na tla ter se trikrat priklonil
krat: in poljubljali so drug drugega in jokali drug z drugim, dokler
David presegel.
20:42 In Jonatan je rekel Davidu: Pojdi v miru, ker sva oba prisegla
nas v imenu GOSPODOVEM, govoreč: GOSPOD bodi med menoj in teboj,
in med mojim semenom in tvojim semenom za vedno. In vstal je in odšel:
in Jonatan je šel v mesto.