1 Samuel 20:1 In David je pobegnil iz Naiota v Rami in prišel in rekel Jonatanu: Kaj sem naredil? kaj je moja krivica? in kaj je moj greh pred tvojim oče, da išče moje življenje? 20:2 In rekel mu je, Bog ne daj! ne boš umrl: glej, moj oče ne bo storil nič velikega ali majhnega, ampak da mi bo pokazal: in zakaj bi moj oče to skrival pred menoj? ni tako. 20:3 Poleg tega je David prisegel in rekel: »Tvoj oče zagotovo ve, da sem so našli milost v tvojih očeh; in reče: Jonatan naj ne ve to, da ne bo žalosten, ampak res, kakor živi GOSPOD in kakor tvoja duša živi, le korak je med mano in smrtjo. 20:4 Tedaj je Jonatan rekel Davidu: "Kar koli si želi tvoja duša, bom poravnal." naredi to zate. 20:5 In David je rekel Jonatanu: Glej, jutri je nova luna in jaz ne bi smel zamuditi, da bi sedel s kraljem pri mizi; toda izpustite me, da lahko skril se bom na polju do večera tretji dan. 20:6 Če me bo tvoj oče sploh pogrešal, reci, David je resno prosil za dopust me, da bi lahko tekel v Betlehem, svoje mesto: kajti tam je vsako leto tam žrtvovati za vso družino. 20:7 Če tako reče: Dobro je; tvoj služabnik bo imel mir: če pa je zelo jezen, potem bodite prepričani, da zlo določa on. 20:8 Zato bodi prijazen do svojega služabnika; saj si prinesel tvojega služabnika v GOSPODOVO zavezo s teboj; ne glede na to, če krivica je v meni, ubij me sam; zakaj bi moral prinesti jaz tvojemu očetu? 20:9 In Jonatan je rekel: "Daleč od tebe, kajti če bi to zagotovo vedel." je moj oče določil, da bo prišlo zlo nadte, potem ne bi jaz povej ti? 20:10 Nato je David rekel Jonatanu: Kdo mi bo povedal? ali kaj če tvoj oče ti grobo odgovorim? 20:11 Jonatan je rekel Davidu: "Pridi, pojdimo na polje." In odšla sta oba na polje. 20:12 In Jonatan je rekel Davidu: "Gospod, Bog Izraelov, ko sem zatrobil." moj oče bo jutri vsak čas ali tretji dan, in glej, če Davidu bo dobro, in potem ti ne pošljem in tega ne razglasim ti; 20:13 GOSPOD naj naredi tako in še veliko več Jonatanu, vendar če je všeč mojemu očetu storiti hudo, potem ti bom pokazal in te poslal proč, da si pojdite v miru in GOSPOD bodi s teboj, kakor je bil z menoj oče. 20:14 In ne boš mi izkazoval prijaznosti le, dokler sem še živ GOSPOD, da ne umrem: 20:15 Ampak tudi ne boš odrezal svoje dobrote iz moje hiše za vedno: ne, ne takrat, ko bo GOSPOD iztrebil Davidove sovražnike vsakega od njih obličje zemlje. 20:16 Tako je Jonatan sklenil zavezo z Davidovo hišo, rekoč: Naj GOSPOD to celo zahteva od Davidovih sovražnikov. 20:17 In Jonatan je povzročil, da je David znova prisegel, ker ga je ljubil ljubil ga je tako, kot je ljubil svojo dušo. 20:18 Potem je Jonatan rekel Davidu: Jutri je mlaj, in ti boš zamudite, ker bo vaš sedež prazen. 20:19 In ko boš ostal tri dni, boš šel hitro dol, in pridi na kraj, kjer si se skril, ko si bil posel je bil v roki in bo ostal ob kamnu Ezel. 20:20 In izstrelil bom tri puščice ob njeni strani, kot da bi streljal na označiti. 20:21 In glej, poslal bom fanta z besedami: Pojdi, poišči puščice. Če jaz izrecno reci fantu: Glej, puščice so na tej strani tebe, vzemite jih; tedaj pridi ti, kajti mir ti je in nič hudega; kot GOSPOD živi. 20:22 Če pa takole rečem mladeniču, Glej, puščice so onstran ti; pojdi, kajti GOSPOD te je odpustil. 20:23 In kar zadeva zadevo, o kateri sva govorila ti in jaz, glej, GOSPOD bodi med tabo in menoj na veke. 20:24 Tako se je David skril na polje; in ko je prišla nova luna, je kralj ga je posadil, da je jedel meso. 20:25 In kralj je sedel na svojem sedežu, kot včasih, celo na sedežu poleg in Jonatan je vstal, Abner pa je sedel poleg Savla in Davida mesto je bilo prazno. 20:26 Toda Savel tisti dan ni rekel ničesar, kajti mislil je: Nekaj ga je zadelo, ni čist; sigurno ni čist. 20:27 In zgodilo se je naslednji dan, ki je bil drugi dan mesec, da je bilo Davidovo mesto prazno; in Savel je rekel Jonatanu svoje sin, zato Jesejev sin ne pride k jedi niti včeraj, niti danes? 20:28 Jonatan je Savlu odgovoril: »David me je resno prosil za dovoljenje, da grem tja Betlehem: 20:29 In rekel je: "Pustite me, prosim." kajti naša družina se žrtvuje mesto; in moj brat, ukazal mi je, da sem tam: in zdaj, če Našel sem milost v tvojih očeh, pusti mi, prosim, da pobegnem in vidim moji bratje. Zato ne pride h kraljevi mizi. 20:30 Tedaj se je Savel razjezil nad Jonatanom in mu je rekel: Ti sin perverzne uporne ženske, ali ne vem, da si izbral Jesejevega sina v svojo zmedo in v zmedo golote tvoje matere? 20:31 Dokler bo Jesejev sin živel na zemlji, ne boš utrdi se, niti tvoje kraljestvo. Zato zdaj pošlji in ga pripelji tja jaz, ker bo zagotovo umrl. 20:32 Jonatan je odgovoril Savlu, svojemu očetu, in mu rekel: "Zato." ga bodo ubili? kaj je naredil? 20:33 In Savel je vanj vrgel kopje, da bi ga udaril; pri čemer je Jonatan vedel, da njegov oče je bil odločen, da ubije Davida. 20:34 Tako je Jonatan v hudi jezi vstal od mize in ni jedel mesa drugi dan v mesecu: bil je namreč žalosten zaradi Davida, ker je njegov oče ga je osramotil. 20:35 In zgodilo se je zjutraj, da je Jonatan šel ven v polje ob času, ki je bil določen z Davidom, in mali fant z njim. 20:36 In rekel je svojemu fantu: Teci, poišči zdaj puščice, ki jih izstreljujem. In ko je fant tekel, je izstrelil puščico mimo njega. 20:37 In ko je fant prišel do mesta, kjer je bila puščica, ki jo je imel Jonatan strel, je Jonathan zavpil za fantom in rekel: Ali ni puščica onstran ti? 20:38 In Jonatan je zavpil za fantom: Hitro, hiti, ne zadržuj se. in Jonatanov fant je zbral puščice in prišel k svojemu gospodarju. 20:39 Toda fant ni vedel ničesar: le Jonatan in David sta vedela za zadevo. 20:40 Jonatan je dal svoje topništvo svojemu fantu in mu rekel: "Pojdi, odnesite jih v mesto. 20:41 In takoj ko je fant odšel, je David vstal iz mesta proti proti jugu in padel z obrazom na tla ter se trikrat priklonil krat: in poljubljali so drug drugega in jokali drug z drugim, dokler David presegel. 20:42 In Jonatan je rekel Davidu: Pojdi v miru, ker sva oba prisegla nas v imenu GOSPODOVEM, govoreč: GOSPOD bodi med menoj in teboj, in med mojim semenom in tvojim semenom za vedno. In vstal je in odšel: in Jonatan je šel v mesto.