• Nazaj


• Domača stran spletnega mesta

1 Makabejci
10:1 V sto šestdesetem letu Aleksander, Antiohov sin
s priimkom Epifan, je šel gor in zavzel Ptolemaido: kajti ljudje so imeli
sprejel, s čimer je tam kraljeval,
10:2 Ko je kralj Demetrij to slišal, je zbral množico
velikega gostitelja in se mu je podal v boj.
10:3 Poleg tega je Demetrij Jonatanu poslal pisma z ljubečimi besedami, tako kot
ga je poveličal.
10:4 Kajti rekel je: Najprej sklenimo mir z njim, preden se pridruži
Aleksander proti nam:
10:5 Sicer se bo spomnil vsega zla, ki smo mu ga storili, in
proti svojim bratom in svojemu ljudstvu.
10:6 Zato mu je dal pooblastilo, da zbere vojsko in da
zagotoviti orožje, da bi mu lahko pomagal v bitki: ukazal je tudi to
talci, ki so bili v stolpu, bi mu morali biti izročeni.
10:7 Nato je prišel Jonatan v Jeruzalem in prebral pisma v občinstvu
vse ljudstvo in izmed tistih, ki so bili v stolpu:
10:8 Ko so slišali, da mu je kralj dal, so bili zelo prestrašeni
pooblastilo za zbiranje hostije.
10:9 Nato so iz stolpa izročili svoje talce Jonatanu in
izročil jih je njihovim staršem.
10:10 Ko je bilo to storjeno, se je Jonatan naselil v Jeruzalemu in začel graditi in
popraviti mesto.
10:11 In ukazal je delavcem, naj zgradijo zidove in goro Sion in
približno s kvadratnimi kamni za utrdbo; in tako so tudi storili.
10:12 Nato tujci, ki so bili v trdnjavah, ki jih je imel Bacchides
zgradil, pobegnil;
10:13 Tako, da je vsak človek zapustil svoj kraj in odšel v svojo deželo.
10:14 Samo v Bethsuri nekateri od tistih, ki so zapustili zakon in
zapovedi so ostale mirne: kajti to je bilo njihovo zatočišče.
10:15 Zdaj, ko je kralj Aleksander slišal, kakšne obljube je poslal Demetrij
Jonathan: ko so mu tudi povedali o bitkah in plemenitih dejanjih, ki
on in njegovi bratje so storili in o bolečinah, ki so jih prestali,
10:16 Rekel je: Bomo našli še enega takega človeka? zdaj ga bomo torej naredili
naš prijatelj in somišljenik.
10:17 Na to je napisal pismo in mu ga poslal v skladu s temi
besede, reči,
10:18 Kralj Aleksander svojemu bratu Jonatanu pošilja pozdrav:
10:19 Slišali smo o tebi, da si človek z veliko močjo in da se
bodi naš prijatelj.
10:20 Zato te danes postavljamo za tvojega velikega duhovnika
narod, in da se imenuje kraljev prijatelj; (in s tem ga je poslal
škrlatno obleko in zlato krono:) in zahtevam, da prevzameš našo vlogo,
in ohrani prijateljstvo z nami.
10:21 Torej v sedmem mesecu sto šestdesetega leta, na praznik
tabernakljev je Jonatan oblekel sveto obleko in se zbral
sil in zagotovil veliko oklepa.
10:22 Ko je Demetrij to slišal, mu je bilo zelo žal in je rekel:
10:23 Kaj smo storili, da nam je Aleksander preprečil prijateljstvo
Judje, da se okrepi?
10:24 Napisal jim bom tudi besede spodbude in jim obljubil
dostojanstva in darove, da bi mi lahko pomagali.
10:25 Poslal jim je torej v ta namen: Kralja Demetrija k
ljudstvo Judov pošilja pozdrave:
10:26 Ker ste se držali zavez z nami in ostali v našem prijateljstvu,
da se ne pridružite našim sovražnikom, o tem smo slišali in smo
vesel.
10:27 Zato nam zdaj še naprej ostanite zvesti in dobro nam bo
poplačati za stvari, ki jih storite v naše dobro,
10:28 In vam bo podelil številne imunitete in vas nagradil.
10:29 In zdaj vas osvobajam in za vaše dobro osvobajam vse Jude iz
davkov in od carin na sol ter od kronskih davkov,
10:30 In od tega, kar mi pripada za prejem tretjine
ali seme in polovico sadja drevesa osvobodim
danes naprej, da ne bodo odvzeti iz judejske dežele,
niti od treh vlad, ki so temu dodane
dežela Samarije in Galileje, od danes naprej za vekomaj.
10:31 Naj bo tudi Jeruzalem svet in svoboden z njegovimi mejami, tako od
desetine in davki.
10:32 In glede stolpa, ki je v Jeruzalemu, predajam oblast nad
in daj velikemu duhovniku, da postavi vanjo može, ki jih hoče
odločite se, da ga obdržite.
10:33 Poleg tega sem svobodno izpustil vse Jude, ki so bili
odpeljal ujetnike iz judejske dežele v kateri koli del mojega kraljestva,
in hočem, da vsi moji častniki odvajajo davke celo za svojo živino.
10:34 Poleg tega želim, da so vsi prazniki, sobote, nove lune in
slovesne dni in tri dni pred praznikom in tri dni
po prazniku bo vsa imuniteta in svoboda za vse Jude v
moje kraljestvo.
10:35 Prav tako nihče ne sme imeti pooblastil, da bi se vmešaval v koga od njih ali ga nadlegoval
v kateri koli zadevi.
10:36 Nadalje bom vpisal med kraljeve sile okoli
trideset tisoč mož Judov, ki jim bo dano plačilo, kot
pripada vsem kraljevim silam.
10:37 In nekateri izmed njih bodo postavljeni v kraljeve trdnjave, od katerih
tudi nekateri bodo postavljeni nad zadeve kraljestva, ki so od
zaupanje: in hočem, da so njihovi nadzorniki in upravitelji sami od sebe,
in da živijo po svojih zakonih, tako kot je zapovedal kralj
v deželi Judeji.
10:38 In glede treh vlad, ki so bile dodane Judeji iz
država Samarija, naj se združijo z Judejo, da bodo
šteti, da je pod enim, niti ni dolžan ubogati druge avtoritete kot
visokega duhovnika.
10:39 Kar se tiče Ptolemajde in dežele, ki se nanaša nanjo, jo dajem brezplačno
dar jeruzalemskemu svetišču za potrebne stroške
svetišče.
10:40 Poleg tega vsako leto dam petnajst tisoč šeklov srebra od
kraljevi računi iz pripadajočih krajev.
10:41 In ves presežek, ki ga uradniki niso plačali kot prej,
odslej bo dano za dela v templju.
10:42 In poleg tega, pet tisoč šeklov srebra, ki so jih vzeli
od uporabe templja iz računov iz leta v leto, tudi tistih
stvari bodo sproščene, ker pripadajo duhovnikom, ki
minister.
10:43 In kdorkoli je, ki beži v tempelj v Jeruzalemu ali se
v okviru teh svoboščin, biti dolžan kralju ali za kar koli
druga zadeva, naj bodo na svobodi in vse, kar imajo v mojem
kraljestvo.
10:44 Tudi za gradnjo in popravilo del svetišča
stroški se navajajo iz kraljevih računov.
10:45 Da, in za gradnjo jeruzalemskega obzidja in utrdbe
od tega vsepovsod se bodo stroški dajali iz kraljevih računov,
kot tudi za gradnjo obzidja v Judeji.
10:46 Ko so Jonatan in ljudstvo slišali te besede, niso priznali ničesar
do njih, niti jih sprejeli, ker so se spomnili velikega zla
kar je storil v Izraelu; kajti zelo jih je prizadel.
10:47 Toda z Aleksandrom so bili zelo zadovoljni, saj je bil prvi
prosil za pravi mir z njimi in so se z njim zavezali
nenehno.
10:48 Nato je kralj Aleksander zbral velike sile in se utaboril nasproti
Demetrija.
10:49 In ko sta se dva kralja združila v bitki, je Demetrijeva vojska pobegnila
Aleksander mu je sledil in jih premagal.
10:50 In nadaljeval je močno bitko, dokler sonce ni zašlo: in to
dan je bil Demetrij ubit.
10:51 Nato je Aleksander poslal veleposlanike k egiptovskemu kralju Ptolemeju z a
sporočilo v tem smislu:
10:52 Ker sem spet prišel v svoje kraljestvo in sem postavljen na prestol svojega
predniki in so pridobili gospostvo ter strmoglavili Demetrija in
obnovili našo državo;
10:53 Kajti potem, ko sem se pridružil boju z njim, sta bila tako on kot njegova vojska
zmeden od nas, tako da sedimo na prestolu njegovega kraljestva:
10:54 Zdaj pa sklenimo prijateljsko zvezo in mi daj zdaj
tvojo hčer za ženo; in jaz bom tvoj zet in bom dal oboje
tebi in njej kakor po tvojem dostojanstvu.
10:55 Nato je kralj Ptolemej odgovoril, rekoč: Srečen naj bo dan, ko bo
vrnil si se v deželo svojih očetov in sedel na prestol
njihovega kraljestva.
10:56 In zdaj bom storil s tabo, kot si napisal: dobimo se torej ob
Ptolemaida, da se lahko vidimo; kajti svojo hčer bom poročil s
tebi po tvoji želji.
10:57 Tako je Ptolomej odšel iz Egipta s svojo hčerko Kleopatro in prišli so
do Ptolemajda v sto šestindrugem letu:
10:58 Ko ga je kralj Aleksander srečal, mu je dal svojo hčer
Kleopatra in proslavila svojo poroko pri Ptolemaidi z veliko slavo, kot
manira kraljev je.
10:59 Zdaj je kralj Aleksander pisal Jonatanu, naj pride in
spoznaj ga.
10:60 Ta je nato častno odšel v Ptolemais, kjer je srečal dva kralja,
in dal njim in njihovim prijateljem srebro in zlato ter veliko daril in
našel milost v njihovih očeh.
10:61 Takrat so nekateri kužni Izraelci, možje hudobnega življenja,
zbrali so se proti njemu, da bi ga obtožili, a kralj ni hotel
sliši jih.
10:62 Da več kot to, kralj je ukazal sleči svoja oblačila in
obleči ga v škrlat: in tako so storili.
10:63 In ga je dal sedeti sam, in je rekel svojim knezom: Pojdi z njim
v sredino mesta in razglasi, da se nihče ne pritožuje
zoper njega v kateri koli zadevi in da ga nihče ne vznemirja na noben način
vzrok.
10:64 Zdaj, ko so njegovi tožniki videli, da je bil počaščen v skladu s
razglas in oblečeni v škrlat so vsi pobegnili.
10:65 Tako ga je kralj počastil in ga zapisal med svoje glavne prijatelje
postavil za vojvodo in deležnega njegovega gospostva.
10:66 Nato se je Jonatan vrnil v Jeruzalem z mirom in veseljem.
10:67 Nadalje v; sto petinšestdesetega leta je prišel Demetrijev sin
Demetrija s Krete v deželo njegovih očetov:
10:68 Ko je kralj Aleksander slišal, mu je bilo prav žal in se je vrnil
v Antiohijo.
10:69 Nato je Demetrij postavil Apolonija, guvernerja Celosirije, za svojega generala,
ki je zbral veliko vojsko, se utaboril v Jamniji in poslal tja
veliki duhovnik Jonatan, ki pravi:
10:70 Samo ti se dvigaš proti nam, jaz pa sem v posmeh
in zakaj hvališ svojo moč proti nam
v gorah?
10:71 Zdaj torej, če zaupaš v svojo moč, pridi k nam
v ravno polje in tam skupaj poskusimo stvar: kajti z
jaz sem moč mest.
10:72 Vprašajte in spoznajte, kdo sem jaz in ostali, ki sodelujemo, in bodo
povej ti, da tvoja noga ne more leteti v svoji deželi.
10:73 Zato zdaj ne boš mogel prenašati jezdecev in tako velikih
moč v ravnini, kjer ni ne kamna ne kremena ne kraja
pobegniti v.
10:74 Ko je Jonatan slišal te Apolonijeve besede, je bil ganjen nad svojimi
in izbral deset tisoč mož je odšel iz Jeruzalema, kjer je
Njegov brat Simon ga je srečal, da bi mu pomagal.
10:75 In postavil je svoje šotore proti Jopi. iz Jope so ga zaprli
mesta, ker je imel Apolonij tam garnizijo.
10:76 Nato ga je Jonatan oblegal, nakar so ga prebivalci mesta spustili noter
zaradi strahu: in tako je Jonatan osvojil Jopo.
10:77 Ko je Apolonij slišal za to, je vzel tri tisoč konjenikov z a
velika vojska pešcev in je odšel v Azot kot tisti, ki je potoval, in
s tem ga je potegnilo naprej v ravnino. ker je imel veliko število
konjenikov, ki jim je zaupal.
10:78 Nato mu je Jonatan sledil v Azot, kjer so se vojske združile
Bitka.
10:79 Zdaj je Apolonij pustil tisoč konjenikov v zasedi.
10:80 In Jonatan je vedel, da je za njim zaseda; saj so imeli
obkrožen v svoji vojski in metal puščice na ljudi od jutra do jutra
zvečer.
10:81 Toda ljudstvo je obstalo, kakor jim je zapovedal Jonatan
sovražnikovi konji so bili utrujeni.
10:82 Potem je Simon pripeljal svojo vojsko in jih postavil proti pešcem,
(kajti konjeniki so bili izčrpani), ki jih je zmedel in so zbežali.
10:83 Tudi konjeniki, ki so se razkropili po polju, so zbežali v Azot in
šli v Betdagon, tempelj njihovih idolov, zaradi varnosti.
10:84 Toda Jonatan je zažgal Azot in mesta okoli njega ter zavzel
njihov plen; in Dagonov tempelj s tistimi, ki so pribežali vanj,
zažgal je z ognjem.
10:85 Tako jih je bilo sežganih in pobitih z mečem skoraj osem tisoč
moški.
10:86 In od tam je Jonatan odstranil svojo vojsko in se utaboril proti Askalonu,
kamor so prišli možje iz mesta in ga srečali z velikim pompom.
10:87 Potem sta se Jonatan in njegova vojska vrnila v Jeruzalem, ko sta imela kaj
pokvari.
10:88 Ko je kralj Aleksander slišal te stvari, je še počastil Jonatana
več.
10:89 In mu poslal zaponko iz zlata, kot je treba dati tistim, ki so
kraljeve krvi: dal mu je tudi Accaron z njegovimi mejami
v posesti.