1 Makabejci
3:1 Nato je njegov sin Juda, imenovan Makabejc, vstal namesto njega.
3:2 In vsi njegovi bratje so mu pomagali, in tudi vsi, ki so bili z njim
očeta, in z veseljem so se bojevali v izraelski bitki.
3:3 Tako je svojemu ljudstvu dal veliko čast in si nadel naprsni oklep kot velikan,
in opasal je svojo bojno opremo okoli njega, in bojeval se je, ščiteč
gostitelj s svojim mečem.
3:4 V svojih dejanjih je bil kot lev in kot levji mladič, ki rjove za svojim
plen.
3:5 Kajti zasledoval je hudobne in jih iskal, tiste, ki so sežgali
jezil svoje ljudi.
3:6 Zato so se hudobni umaknili iz strahu pred njim in vsi delavci
krivica je bila vznemirjena, ker je zveličanje uspevalo v njegovi roki.
3:7 Razžalostil je tudi mnoge kralje in razveselil Jakoba s svojimi in njegovimi dejanji
spomenik je blagoslovljen na veke.
3:8 Poleg tega je šel skozi mesta Juda in uničeval brezbožne
od njih in odvračanje jeze od Izraela:
3:9 Tako, da je bil znan do skrajnega dela zemlje, in on
sprejel take, ki so bili pripravljeni poginiti.
3:10 Nato je Apolonij zbral pogane in iz njih izstopil veliko množico
Samarija, da bi se borila proti Izraelu.
3:11 Ko je Juda to opazil, mu je šel naproti, in tako je
udaril ga je in ga ubil: mnogi so tudi padli pobiti, drugi pa so pobegnili.
3:12 Zato je Juda vzel njihov plen in tudi Apolonijev meč
s tem se je boril vse življenje.
3:13 Zdaj, ko je Seron, knez sirske vojske, slišal reči, da je Juda imel
zbral k njemu množico in družbo vernikov, da bi šel z njimi
ga v vojno;
3:14 Rekel je: Pridobil si bom ime in čast v kraljestvu; saj bom šel
boj z Judom in tistimi, ki so z njim, ki prezirajo kraljevega
zapoved.
3:15 Tako ga je pripravil, da gre gor, in z njim je šla mogočna vojska
brezbožnike, da mu pomagajo in da se maščujejo Izraelovi sinovi.
3:16 In ko se je približal vzponu Bethorona, je Juda šel naprej
srečaj ga z majhno družbo:
3:17 Ko so videli gostitelja, ki jim prihaja naproti, so Judu rekli: Kako
ali se bomo lahko, ker nas je tako malo, boriti proti tako veliki množici
in tako močni, ko vidimo, da smo pripravljeni omedleti s postom ves ta dan?
3:18 Temu je Juda odgovoril: Mnogim ni težko biti zaprti
roke nekaterih; in z Bogom nebes je vse eno, da reši
z veliko množico ali majhno družbo:
3:19 Kajti zmaga v boju ni odvisna od množice vojske; ampak
moč prihaja iz nebes.
3:20 Pridejo proti nam v velikem ponosu in krivici, da bi nas uničili in naše
žene in otroke, in da nas razvajajo:
3:21 Vendar se borimo za svoja življenja in svoje zakone.
3:22 Zato jih bo sam Gospod strmoglavil pred našim obrazom
za vas, ne bojte se jih.
3:23 Takoj ko je nehal govoriti, je nenadoma skočil nanje,
in tako sta bila Seron in njegova vojska strmoglavljena pred njim.
3:24 In zasledovali so jih od vznožja Bethorona do ravnine,
kje jih je bilo pobitih okrog osemsto mož; in ostanek je pobegnil
v deželo Filistejcev.
3:25 Nato se je začel strah pred Judom in njegovimi brati, in to zelo velik
strah, da bi padli na narode okoli njih:
3:26 Tako kot je njegova slava prišla do kralja in vsi narodi so govorili o njem
Judove bitke.
3:27 Ko je kralj Antioh to slišal, je bil poln ogorčenja:
zato je poslal in zbral vse sile svojega kraljestva,
celo zelo močno vojsko.
3:28 Odprl je tudi svoj zaklad in dal svojim vojakom plačilo za eno leto,
jim ukazal, naj bodo pripravljeni, ko jih bo potreboval.
3:29 Kljub temu, ko je videl, da je denar njegovih zakladov propadel in
da so bili davki v državi majhni zaradi razdora
in kugo, ki jo je prinesel v deželo, ko je odvzel zakone
ki je bil iz starih časov;
3:30 Bal se je, da ne bi mogel več prenašati bremen, niti
imeti takšna darila, ki bi jih dajal tako velikodušno kot prej: saj jih je imel
nad kralji, ki so bili pred njim.
3:31 Zato se je v veliki zadregi odločil, da gre v
Perzija, tam, da jemlje davke držav in zbere veliko
denar.
3:32 Zato je prepustil Liziju, plemiču in enemu iz kraljeve krvi, da nadzira
kraljeve zadeve od reke Evfrat do meja
Egipt:
3:33 In vzgajati svojega sina Antioha, dokler se ne vrne.
3:34 Poleg tega mu je izročil polovico svojih sil in
slone in mu dal zadolžitev za vse stvari, ki bi jih storil, kot
tudi glede tistih, ki so prebivali na Judovem in v Jeruzalemu:
3:35 Namreč, naj pošlje vojsko proti njim, da uniči in izkorenini
ven moč Izraela in ostanek Jeruzalema in zavzeti
stran od svojega spomenika s tega mesta;
3:36 In da bi moral postaviti tujce v vse njihove prostore in razdeliti
svojo zemljo z žrebom.
3:37 Tako je kralj vzel polovico preostalih sil in odšel
Antiohija, njegovo kraljevsko mesto, sto sedeminštirideseto leto; in imeti
prešel reko Evfrat, šel je skozi visoke dežele.
3:38 Potem je Lizija izbral Ptolemeja, Dorimenovega sina, Nikanorja in Gorgija,
mogočni možje kraljevih prijateljev:
3:39 In z njimi je poslal štirideset tisoč pešcev in sedem tisoč
konjeniki, da gredo v Judovo deželo in jo uničijo kot kralj
ukazal.
3:40 Tako so šli naprej z vso svojo močjo in prišli ter se utaborili pri Emavsu
v ravninski pokrajini.
3:41 In trgovci v državi, ko so slišali slavo o njih, so vzeli srebro
in zlata zelo veliko, s služabniki, in prišel v taborišče, da bi ga kupil
sinovi Izraelovi za sužnje: moč tudi Sirije in dežele
Filistejci so se jim pridružili.
3:42 Ko so Juda in njegovi bratje videli, da se beda množi, in
da so se sile utaborile v svojih mejah: saj so vedele
kako je kralj ukazal uničiti ljudstvo in to popolnoma
jih odpraviti;
3:43 Rekli so drug drugemu: Obnovimo propadlo bogastvo našega
ljudstvo, in borimo se za svoje ljudstvo in svetišče.
3:44 Nato se je občina zbrala, da bi bili pripravljeni
za boj in da bi lahko molili ter prosili usmiljenja in sočutja.
3:45 Zdaj je Jeruzalem ležal prazen kot puščava, ni bilo nobenega od njegovih otrok
ki so šli noter ali ven: tudi svetišče je bilo poteptano in tujci
ohranil močan oprijem; pogani so imeli svoje prebivališče v tem kraju;
in veselje je bilo odvzeto Jakobu in piščal s harfo je prenehal.
3:46 Zato so se Izraelci zbrali in prišli k sebi
Masfa, proti Jeruzalemu; kajti v Masphi je bil kraj, kjer so
molil prej v Izraelu.
3:47 Potem so se tisti dan postili, si nadeli raševino in posuli pepel.
njihove glave in si izposodijo obleko,
3:48 In odprl knjigo zakona, v kateri so pogani želeli
naslikaj podobo svojih podob.
3:49 Prinesli so tudi duhovniška oblačila in prvine in
desetine: in vzpodbudili so nazareje, ki so dosegli svoje
dnevi.
3:50 Nato so z močnim glasom zavpili proti nebu, rekoč: Kaj bomo
storiti s temi in kam jih bomo odnesli?
3:51 Kajti tvoje svetišče je poteptano in oskrunjeno, in tvoji duhovniki so v
težo in nizko.
3:52 In glej, pogani so se zbrali proti nam, da bi nas uničili.
kaj si izmišljujejo proti nam, ti veš.
3:53 Kako se jim bomo lahko uprli, če ti, o Bog, ne bodi naš
pomoč?
3:54 Nato so zatrobili s trobentami in zavpili z močnim glasom.
3:55 In po tem je Juda postavil poveljnike nad ljudstvom, celo poveljnike
nad tisoči, nad stotinami in nad petdesetimi in nad desetimi.
3:56 Toda tisti, ki so gradili hiše ali imeli zaročene žene ali so bili
zasadili vinograde ali pa so se bali tistih, ki jim je zapovedal, naj
vrnite se vsak v svojo hišo po postavi.
3:57 Tako se je tabor odstranil in se utaboril na južni strani Emavsa.
3:58 In Juda je rekel: Oborožite se in bodite pogumni možje in poskrbite, da boste
v pripravljenosti proti jutru, da se boste lahko bojevali s temi narodi,
ki so se zbrali proti nam, da uničijo nas in naše svetišče:
3:59 Kajti bolje nam je umreti v bitki, kot pa gledati nesreče
našega ljudstva in našega svetišča.
3:60 Vendar, kakor je Božja volja v nebesih, naj tako stori.