1 Kralji
2:1 Bližali so se Davidovi dnevi, ko bo umrl; in je zaračunal
njegov sin Salomon, rekoč:
2:2 Hodim po poti vse zemlje. Zato bodi močan in pokaži
sam človek;
2:3 In izpolnjuj naloge Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih poteh in se drži
njegove postave in njegove zapovedi in njegove sodbe in njegove
pričevanja, kakor je pisano v Mojzesovi postavi, da boš mogel
uspevaj v vsem, kar počneš, in kamor koli se obrneš:
2:4 Da bi GOSPOD ohranil svojo besedo, ki jo je govoril o meni,
rekoč: Če tvoji otroci pazijo na svojo pot, hodijo pred menoj
resnica z vsem srcem in z vso dušo ne bo spodletela
ti (je rekel) človek na Izraelovem prestolu.
2:5 Poleg tega veš tudi, kaj mi je storil Joab, Zerujin sin, in
kar je storil obema poveljnikoma izraelskih čet, Abnerju
Nerovemu sinu in Amasu, Jeterjevemu sinu, ki ga je ubil in odvrgel
krv vojne v miru in dal kri vojne na svoj pas, ki je bil
okoli njegovih ledij in v njegovih čevljih, ki so bili na njegovih nogah.
2:6 Zato delaj po svoji modrosti in ne pusti, da njegova siva glava pade dol
v grob v miru.
2:7 Toda izkažite dobroto sinovom Barzilaja iz Gileada in jim dovolite,
bodi med tistimi, ki jedo pri tvoji mizi: kajti tako so prišli k meni, ko sem bežal
zaradi Absaloma, tvojega brata.
2:8 In glej, s seboj imaš Simeja, Gerinega sina, Benjaminca iz
Bahurim, ki me je preklel s hudo kletvico tisti dan, ko sem šel k
Mahanaim: vendar mi je prišel naproti pri Jordanu in prisegel sem mu pri
GOSPOD, rekoč: Ne bom te usmrtil z mečem.
2:9 Zdaj ga torej ne imejte za nedolžnega, kajti vi ste moder človek in
veš, kaj bi moral storiti z njim; ampak njegovo sivo glavo prinesi ti
do groba s krvjo.
2:10 David je legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu.
2:11 In dni, ko je David kraljeval nad Izraelom, je bilo štirideset let: sedem
leta je vladal v Hebronu in triintrideset let je vladal
Jeruzalem.
2:12 Tedaj je sedel Salomon na prestol svojega očeta Davida; in njegovo kraljestvo
je bil zelo uveljavljen.
2:13 In Adonija, Hagitin sin, je prišel k Batšebi, Salomonovi materi.
In rekla je: Ali prideš v miru? In rekel je: Mirno.
2:14 Poleg tega je rekel: Nekaj ti moram povedati. In rekla je: Reci
na.
2:15 In rekel je: Ti veš, da je bilo kraljestvo moje in ves Izrael
obrnejo svoje obraze vame, da bi kraljeval: vendar je kraljestvo
obrnil se je in je postal moj brat, kajti njegovo je bilo od GOSPODA.
2:16 In zdaj te prosim za eno prošnjo, ne zavrni me. In rekla mu je:
Povej naprej.
2:17 In rekel je: »Prosim, govori s kraljem Salomonom (ker noče
reči ne,) da mi da Abišago Šunamčanko za ženo.
2:18 In Batšeba je rekla, No; Zate bom govoril s kraljem.
2:19 Zato je Batšeba odšla h kralju Salomonu, da bi govorila z njim
Adonija. In kralj ji je vstal naproti in se ji priklonil,
in je sedel na svoj prestol ter dal postaviti sedež za kraljevega
mati; in sedela je na njegovi desnici.
2:20 Potem je rekla: Želim eno majhno prošnjo od tebe; Prosim te, reci mi
ne ne. In kralj ji je rekel: Vprašaj, mati moja, ker nočem
reči ti ne.
2:21 In rekla je: Naj se Abišaga Šunamka da Adoniju, tvojemu
brat ženi.
2:22 In kralj Salomon je odgovoril in rekel svoji materi: "In zakaj ti
vprašati Abišago Šunamitko za Adonija? prosi zanj tudi kraljestvo;
kajti on je moj starejši brat; tudi zanj in za duhovnika Abiatharja,
in za Joaba, sina Zerujinega.
2:23 Tedaj je kralj Salomon prisegel pri GOSPODU, rekoč: Bog mi stori tako in še več
tudi, če ni Adonija rekel te besede proti svojemu lastnemu življenju.
2:24 Zdaj torej, kakor živi Gospod, ki me je utrdil in postavil
na prestolu Davida, mojega očeta, in ki mi je naredil hišo kakor on
obljubil, da bo Adonija še danes usmrčen.
2:25 In kralj Salomon je poslal po Benaju, sinu Jojada; in je
padlo nanj, da je umrl.
2:26 In Abiatharju, duhovniku, je kralj rekel: Pojdi v Anatot, v
lastna polja; kajti vreden si smrti, a tega ne bom
čas te je usmrtil, ker si nosil skrinjo Gospoda Boga
pred mojim očetom Davidom in ker si bil v vsem prizadet
pri čemer je bil moj oče prizadet.
2:27 Tako je Salomon izgnal Abiatharja, da ni bil duhovnik GOSPODOV; da je on
da bi se izpolnila beseda GOSPODOVA, ki jo je rekel o hiši
Eli v Šilu.
2:28 Tedaj je novica prišla do Joaba: kajti Joab se je obrnil za Adonijo, čeprav je
ni obrnil za Absalomom. In Joab je zbežal v GOSPODOV šotor,
in se prijel za rogove oltarja.
2:29 In kralju Salomonu so povedali, da je Joab pobegnil v tabernakelj
Gospod; in glej, on je pri oltarju. Nato je Salomon poslal Benaja k
sin Jojada, rekoč: Pojdi, napadi ga.
2:30 In Benaja je prišel v GOSPODOV šotor in mu rekel: Takole
reče kralj: Pridi ven! In rekel je: Ne; ampak umrl bom tukaj. in
Benaja je spet sporočil kralju, rekoč: Tako pravi Joab in tako on
mi je odgovoril.
2:31 In kralj mu je rekel: Stori, kot je rekel, in napadi ga, in
pokopati ga; da odvzameš nedolžno kri, ki jo je Joab
lopa, od mene in iz hiše mojega očeta.
2:32 In GOSPOD bo vrnil njegovo kri na njegovo lastno glavo, ki je padla na dva
ljudi pravičnejše in boljše od njega, in jih pobil z mečem, moj
oče David, ki tega ni vedel, namreč Abner, Nerov sin, stotnik
Izraelove vojske in Amasa, Jeterjev sin, poveljnik vojske
Judovega.
2:33 Njihova kri se bo torej vrnila na Joabovo glavo in na
glava njegovega semena za vekomaj; nad Davidom in njegovim potomstvom in nad
njegova hiša in na njegovem prestolu naj bo večni mir od
GOSPOD
2:34 Tako je Benaja, sin Jojada, stopil gor, ga napadel in ga ubil.
in bil je pokopan v svoji hiši v puščavi.
2:35 In kralj je postavil Benaja, sina Jojada, na njegovo mesto nad vojsko.
in duhovnika Sadoka je kralj postavil na mesto Abiatarja.
2:36 Kralj je poslal in poklical Šimeja ter mu rekel: "Zgradi te."
hišo v Jeruzalemu in tam prebivaj in od tam ne hodi nikjer več
kam.
2:37 Kajti zgodilo se bo, da na dan, ko greš ven, in greš mimo
Brook Kidron, zagotovo boš vedel, da boš zagotovo umrl:
tvoja kri bo na tvojo glavo.
2:38 In Shimei je rekel kralju: Beseda je dobra: kot moj gospod kralj
je rekel, tako bo storil tvoj služabnik. In Simej je prebival v Jeruzalemu veliko
dnevi.
2:39 In zgodilo se je po treh letih, da sta dva služabnika
iz Šimeja je pobegnil k Akišu, sinu Maahovega, kralju v Gatu. In so
je rekel Šimeju, rekoč: Glej, tvoji hlapci so v Gatu.
2:40 In Simej je vstal, osedlal svojega osla in odšel v Gat k Akišu,
poišči njegove hlapce; in Simej je šel in pripeljal svoje hlapce iz Gata.
2:41 In Salomonu je bilo povedano, da je Simej odšel iz Jeruzalema v Gat in
je spet prišel.
2:42 In kralj je poslal in poklical Šimeja in mu rekel: "Nisem?"
da prisežeš pri GOSPODU in ti prigovarjal, rekoč: Vedi
za določen dan, ko greste ven in hodite v tujino
kam, da boš zagotovo umrl? in rekel si mi: Beseda
kar sem slišal je dobro.
2:43 Zakaj torej nisi držal Gospodove prisege in zapovedi?
ki sem te obdolžil?
2:44 Kralj je še rekel Simeju: Ti poznaš vso hudobijo,
tvoje srce je seznanjeno s tem, kar si storil Davidu, mojemu očetu;
GOSPOD bo povrnil tvojo hudobijo na tvojo glavo;
2:45 In kralj Salomon bo blagoslovljen, in Davidov prestol bo
postavljen pred GOSPODOM na veke.
2:46 Tako je kralj ukazal Benaju, sinu Jojada; ki je ugasnil, in
padla nanj, da je umrl. In kraljestvo je bilo utrjeno v roki
Salomonovih.