1 Korinčanom
2:1 In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, nisem prišel z odliko govora
ali modrosti, ki vam oznanja Božje pričevanje.
2:2 Kajti odločil sem se, da med vami ne bom vedel ničesar razen Jezusa Kristusa in
ga križali.
2:3 In bil sem pri vas v slabosti, v strahu in v velikem trepetu.
2:4 In moj govor in moje pridiganje ni bilo z vabljivimi človeškimi besedami
modrosti, ampak v dokazu Duha in moči:
2:5 Da vaša vera ne temelji na človeški modrosti, ampak na moči
od Boga.
2:6 Mi pa govorimo modrost med tistimi, ki so popolni, a ne modrosti
tega sveta, niti knezov tega sveta, ki pridejo v nič:
2:7 Mi pa govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celo skrito modrost,
ki jih je Bog določil pred svetom v našo slavo:
2:8 Ki ga nihče od knezov tega sveta ni poznal: kajti če bi vedeli,
ne bi križali Gospoda slave.
2:9 Toda, kot je pisano, Oko ni videlo, uho ni slišalo, niti
vstopilo v srce človeka, stvari, ki jih je Bog pripravil
tisti, ki ga imajo radi.
2:10 Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu: za Duha
preiskuje vse, da, Božje globočine.
2:11 Kajti tisti, ki pozna stvari človeka, razen človeški duh, ki
je v njem? tako tudi tega, kar je Božje, ne pozna nihče, razen Duh
Bog.
2:12 Sedaj pa nismo prejeli duha sveta, ampak duha, ki
je od Boga; da bi spoznali stvari, ki so nam zastonj dane
Bog.
2:13 Te stvari tudi govorimo, ne z besedami, ki človeško modrost
uči, ki pa jih uči Sveti Duh; primerjanje duhovnih stvari
z duhovnim.
2:14 Naravni človek pa ne sprejema stvari, ki so od Božjega Duha, kajti
zanj so neumnost, niti jih ne more spoznati, ker so
so duhovno razvidni.
2:15 Toda tisti, ki je duhoven, presoja vse stvari, vendar je sam sojen
noben moški.
2:16 Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučeval? Ampak
imamo Kristusov um.