1 Korinčanom 2:1 In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, nisem prišel z odliko govora ali modrosti, ki vam oznanja Božje pričevanje. 2:2 Kajti odločil sem se, da med vami ne bom vedel ničesar razen Jezusa Kristusa in ga križali. 2:3 In bil sem pri vas v slabosti, v strahu in v velikem trepetu. 2:4 In moj govor in moje pridiganje ni bilo z vabljivimi človeškimi besedami modrosti, ampak v dokazu Duha in moči: 2:5 Da vaša vera ne temelji na človeški modrosti, ampak na moči od Boga. 2:6 Mi pa govorimo modrost med tistimi, ki so popolni, a ne modrosti tega sveta, niti knezov tega sveta, ki pridejo v nič: 2:7 Mi pa govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celo skrito modrost, ki jih je Bog določil pred svetom v našo slavo: 2:8 Ki ga nihče od knezov tega sveta ni poznal: kajti če bi vedeli, ne bi križali Gospoda slave. 2:9 Toda, kot je pisano, Oko ni videlo, uho ni slišalo, niti vstopilo v srce človeka, stvari, ki jih je Bog pripravil tisti, ki ga imajo radi. 2:10 Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu: za Duha preiskuje vse, da, Božje globočine. 2:11 Kajti tisti, ki pozna stvari človeka, razen človeški duh, ki je v njem? tako tudi tega, kar je Božje, ne pozna nihče, razen Duh Bog. 2:12 Sedaj pa nismo prejeli duha sveta, ampak duha, ki je od Boga; da bi spoznali stvari, ki so nam zastonj dane Bog. 2:13 Te stvari tudi govorimo, ne z besedami, ki človeško modrost uči, ki pa jih uči Sveti Duh; primerjanje duhovnih stvari z duhovnim. 2:14 Naravni človek pa ne sprejema stvari, ki so od Božjega Duha, kajti zanj so neumnost, niti jih ne more spoznati, ker so so duhovno razvidni. 2:15 Toda tisti, ki je duhoven, presoja vse stvari, vendar je sam sojen noben moški. 2:16 Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučeval? Ampak imamo Kristusov um.