1 Kronike
17:1 In ko je David sedel v svoji hiši, je David rekel:
Prerok Natan, glej, jaz prebivam v hiši iz cedrov, a skrinja iz
zaveza GOSPODOVA ostaja pod zavesami.
17:2 Tedaj je Natan rekel Davidu: Stori vse, kar ti je v srcu; kajti Bog je
s teboj.
17:3 In zgodilo se je tisto noč, da je Natanu prišla Božja beseda:
govoriti,
17:4 Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Tako pravi Gospod: Ne boš zidal
imam hišo za bivanje:
17:5 Kajti nisem prebival v hiši od dneva, ko sem rodil Izraela
do danes; ampak so hodili od šotora do šotora in od enega šotora
drugemu.
17:6 Kjerkoli sem hodil z vsem Izraelom, sem povedal besedo kateremu koli izmed njih
sodniki Izraelovi, ki sem jim ukazal, naj pasejo moje ljudstvo, rekoč: Zakaj so
mi nisi zgradil hiše iz cedrov?
17:7 Zdaj torej takole povej mojemu služabniku Davidu: Tako pravi
GOSPOD nad vojskami, vzel sem te iz ovčjega staje, celo iz zasledovanja
ovce, da boš vladar mojemu ljudstvu Izraelu.
17:8 In bil sem s teboj, kamor koli si hodil, in sem rezal
odstranil vse tvoje sovražnike pred teboj in si naredil podobno ime
ime velikih mož, ki so na zemlji.
17:9 Tudi svojemu ljudstvu Izraelu bom določil prostor in ga zasadil,
in prebivali bodo na svojem mestu in se ne bodo več premikali; niti
ali jih bodo sinovi hudobije še več zapravljali, kakor na
začetek,
17:10 In od časa, ko sem ukazal sodnikom, da so nad mojim ljudstvom Izraelom.
Poleg tega bom pokoril vse tvoje sovražnike. Poleg tega vam povem, da
GOSPOD ti bo zgradil hišo.
17:11 In zgodilo se bo, ko se iztečejo tvoji dnevi, da moraš iti v
bodi s svojimi očeti, da bom obudil tvoje potomstvo po tebi, ki
bo izmed tvojih sinov; in ustanovil bom njegovo kraljestvo.
17:12 On mi bo zgradil hišo in jaz bom utrdil njegov prestol za vedno.
17:13 Jaz bom njegov oče in on bo moj sin; svojega pa ne bom vzel
milost stran od njega, kakor sem jo vzel njemu, ki je bil pred teboj:
17:14 Vendar ga bom naselil v svoji hiši in v svojem kraljestvu za vedno: in njegovo
prestol bo vzpostavljen za vedno.
17:15 Po vseh teh besedah in po vsej tej viziji je bilo tako
Nathan govori z Davidom.
17:16 In kralj David je prišel in sedel pred GOSPODA ter rekel: Kdo sem jaz, o
GOSPOD Bog, kaj pa je moja hiša, da si me pripeljal sem?
17:17 In vendar je bilo to malo v tvojih očeh, o Bog; kajti tudi ti imaš
govoril o hiši tvojega služabnika za dolgo časa, in hiti
upošteval me je kot človeka visoke stopnje, o GOSPOD Bog.
17:18 Kaj ti lahko David še pove za čast tvojega služabnika? za
poznaš svojega služabnika.
17:19 O GOSPOD, zaradi svojega služabnika in po svojem srcu si
naredil si vso to veličino, ko si oznanil vse te velike reči.
17:20 O GOSPOD, nihče ni enak tebi, niti ni Boga poleg tebe,
glede na vse, kar smo slišali na svoja ušesa.
17:21 In kateri narod na zemlji je podoben tvojemu ljudstvu Izraelu, ki ga Bog
šel, da bi se odkupil, da bi postal svoje ljudstvo, da bi ti naredil ime veličine
in grozote, s pregonom narodov izpred svojega ljudstva, ki ga
si odkupil iz Egipta?
17:22 Za svoje ljudstvo, Izrael, si naredil svoje ljudstvo za vedno; in
ti, GOSPOD, si postal njihov Bog.
17:23 Zato zdaj, GOSPOD, pusti to, kar si govoril o svojem
služabnik in glede njegove hiše bodi utrjen za vekomaj in stori, kakor ti
je rekel.
17:24 Naj bo celo utrjeno, da bo tvoje ime poveličano na veke,
rekoč: GOSPOD nad vojskami je Izraelov Bog, Izraelov Bog.
in hiša Davida, tvojega hlapca, naj bo trdna pred teboj.
17:25 Kajti ti, o moj Bog, si rekel svojemu služabniku, da mu boš zgradil
hišo: zato je tvoj služabnik našel v svojem srcu moliti prej
ti.
17:26 In zdaj, GOSPOD, ti si Bog in obljubil si to dobroto svojim
služabnik:
17:27 Zdaj torej prosim, da blagosloviš hišo svojega služabnika, to
naj bo vedno pred teboj, kajti ti blagoslavljaš, o GOSPOD, in bo
bodi blagoslovljen za vedno.