1 Kronike 17:1 In ko je David sedel v svoji hiši, je David rekel: Prerok Natan, glej, jaz prebivam v hiši iz cedrov, a skrinja iz zaveza GOSPODOVA ostaja pod zavesami. 17:2 Tedaj je Natan rekel Davidu: Stori vse, kar ti je v srcu; kajti Bog je s teboj. 17:3 In zgodilo se je tisto noč, da je Natanu prišla Božja beseda: govoriti, 17:4 Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Tako pravi Gospod: Ne boš zidal imam hišo za bivanje: 17:5 Kajti nisem prebival v hiši od dneva, ko sem rodil Izraela do danes; ampak so hodili od šotora do šotora in od enega šotora drugemu. 17:6 Kjerkoli sem hodil z vsem Izraelom, sem povedal besedo kateremu koli izmed njih sodniki Izraelovi, ki sem jim ukazal, naj pasejo moje ljudstvo, rekoč: Zakaj so mi nisi zgradil hiše iz cedrov? 17:7 Zdaj torej takole povej mojemu služabniku Davidu: Tako pravi GOSPOD nad vojskami, vzel sem te iz ovčjega staje, celo iz zasledovanja ovce, da boš vladar mojemu ljudstvu Izraelu. 17:8 In bil sem s teboj, kamor koli si hodil, in sem rezal odstranil vse tvoje sovražnike pred teboj in si naredil podobno ime ime velikih mož, ki so na zemlji. 17:9 Tudi svojemu ljudstvu Izraelu bom določil prostor in ga zasadil, in prebivali bodo na svojem mestu in se ne bodo več premikali; niti ali jih bodo sinovi hudobije še več zapravljali, kakor na začetek, 17:10 In od časa, ko sem ukazal sodnikom, da so nad mojim ljudstvom Izraelom. Poleg tega bom pokoril vse tvoje sovražnike. Poleg tega vam povem, da GOSPOD ti bo zgradil hišo. 17:11 In zgodilo se bo, ko se iztečejo tvoji dnevi, da moraš iti v bodi s svojimi očeti, da bom obudil tvoje potomstvo po tebi, ki bo izmed tvojih sinov; in ustanovil bom njegovo kraljestvo. 17:12 On mi bo zgradil hišo in jaz bom utrdil njegov prestol za vedno. 17:13 Jaz bom njegov oče in on bo moj sin; svojega pa ne bom vzel milost stran od njega, kakor sem jo vzel njemu, ki je bil pred teboj: 17:14 Vendar ga bom naselil v svoji hiši in v svojem kraljestvu za vedno: in njegovo prestol bo vzpostavljen za vedno. 17:15 Po vseh teh besedah in po vsej tej viziji je bilo tako Nathan govori z Davidom. 17:16 In kralj David je prišel in sedel pred GOSPODA ter rekel: Kdo sem jaz, o GOSPOD Bog, kaj pa je moja hiša, da si me pripeljal sem? 17:17 In vendar je bilo to malo v tvojih očeh, o Bog; kajti tudi ti imaš govoril o hiši tvojega služabnika za dolgo časa, in hiti upošteval me je kot človeka visoke stopnje, o GOSPOD Bog. 17:18 Kaj ti lahko David še pove za čast tvojega služabnika? za poznaš svojega služabnika. 17:19 O GOSPOD, zaradi svojega služabnika in po svojem srcu si naredil si vso to veličino, ko si oznanil vse te velike reči. 17:20 O GOSPOD, nihče ni enak tebi, niti ni Boga poleg tebe, glede na vse, kar smo slišali na svoja ušesa. 17:21 In kateri narod na zemlji je podoben tvojemu ljudstvu Izraelu, ki ga Bog šel, da bi se odkupil, da bi postal svoje ljudstvo, da bi ti naredil ime veličine in grozote, s pregonom narodov izpred svojega ljudstva, ki ga si odkupil iz Egipta? 17:22 Za svoje ljudstvo, Izrael, si naredil svoje ljudstvo za vedno; in ti, GOSPOD, si postal njihov Bog. 17:23 Zato zdaj, GOSPOD, pusti to, kar si govoril o svojem služabnik in glede njegove hiše bodi utrjen za vekomaj in stori, kakor ti je rekel. 17:24 Naj bo celo utrjeno, da bo tvoje ime poveličano na veke, rekoč: GOSPOD nad vojskami je Izraelov Bog, Izraelov Bog. in hiša Davida, tvojega hlapca, naj bo trdna pred teboj. 17:25 Kajti ti, o moj Bog, si rekel svojemu služabniku, da mu boš zgradil hišo: zato je tvoj služabnik našel v svojem srcu moliti prej ti. 17:26 In zdaj, GOSPOD, ti si Bog in obljubil si to dobroto svojim služabnik: 17:27 Zdaj torej prosim, da blagosloviš hišo svojega služabnika, to naj bo vedno pred teboj, kajti ti blagoslavljaš, o GOSPOD, in bo bodi blagoslovljen za vedno.